/
Serijske publikacije
/
Arhivi
To delo avtorja Katarina Šter je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Gregorijanski koral že od samega začetka predstavlja pomemben dejavnik v življenju kartuzijanskega reda kot celote, pa tudi njegovih posameznih provinc in posameznih ustanov. Glasbeno življenje v posamezni provinci in povezovalno vlogo korala na tej ravni je zato treba opazovati v odnosu do obeh drugih ravni: širše redovne in ožje samostanske. Kartuzijanski koral je glasba, ki je imela v srednjem veku (in ima še danes) na prvem mestu liturgično vlogo. Estetska oz. povsem glasbena vloga je tej, vsaj na ravni prioritete, podrejena, čeprav je bila skozi zgodovino zaželena in v redu skrbno negovana. V okviru provinc so glasbene povezave potekale predvsem na ravni zapisane liturgične glasbe, prek koralnih rokopisov, nekoliko manj pa na ravni izvedbe, ki se je oblikovala v določenih hišah, čeprav so menihi v okviru posameznih provinc prek potujočih kartuzijanov, priorjev in vizitatorjev prihajali v stik tudi s to platjo glasbe.