Pred približno petnajstimi leti sem preko znancev spoznal gospo Jožico (Pepco) Črv, ki je prebivala v ulici Sv. Ivana v Gorici. Živela je sama, kajti mož ji je umrl že pred mnogimi leti, hčerka z možem pa je živela na drugem koncu mesta. Z gospo Pepco sem se najprej pogovarjal kar na ulici, in ker so se mi zdele njene pripovedi zanimive, sem se nekako „ponudil", da pridem k njej na obisk. Seveda, če bi bila za to. Mojo ponudbo je takoj sprejela, tako da sem pri njej pozvonil že čez kak dan. V dolgem klepetu sem izvedel, da je bila gospa Pepca - umrla je kako leto po najinem srečanju - po rodu s Šentviške gore in se je v Gorico preselila med drugo svetovno vojno. Najbolj me je seveda zanimalo obdobje prve svetovne vojne, ki ga je preživljala doma.