Osnovna šola Alojzija Šuštarja nosi ime po slovenskem škofu, ki je v času demokratizacije in osamosvajanja Slovenije odigral zelo pomembno vlogo. S svojo izkušnjo bivanja v tujini je obogatil slovenski prostor kot svetovljan. Bil je zaveden Slovenec in zvest katoličan, kot tak pa človek dialoga in povezovanja z vsakomur. Zgodbo njegovega življenja lahko v sklopu pouka in drugih obšolskih dejavnostih večkrat uporabimo kot pripomoček, s pomočjo katerega lahko boljše razumemo preteklost. Njegova zgodba pa je lahko tudi navdih za prihodnost. Alojzij Šuštar je visoko vrednotil svobodo oziroma svobodno vest posameznika. V svojem delovanju je jasno pokazal, da računa na posameznikovo osebno odgovornost. Zato je lahko upal in vztrajal na tem, da se splača pogovarjati. Dialog pa je tudi danes zelo pomemben. Alojzij Šuštar ni nikogar izključeval, ampak se je raje povezoval. Na šoli imamo prostor – Šuštarjevo sobo, kjer je med drugim zapisan navedek nekdanjega tajnika, Antona Jamnika: »Prepričan je bil, da je stvari mogoče reševati le s pogovorom, in je tudi tako ravnal. In če ne gre enkrat, se je treba pogovarjati večkrat.« Zapisane besede Janeza Drnovška na isti razstavi pa so: »Nadškof je s svojo mirnostjo, blagostjo veliko prispeval k temu, da smo bili Slovenci tako enotni ob osamosvojitvi /… / K temu nas je gospod nadškof Šuštar vedno navajal s svojim nastopom, s svojim govorom.« Kako torej Alojzija Šuštarja predstavljamo učencem v teku učnega procesa? Ob vhodu v šolo je velik napis, ki vsakemu obiskovalcu pove, po kom se šola imenuje. Ob vstopu v avlo pa lahko vsak opazi njegovo sliko. Poleg avle imamo Šuštarjevo sobo – prostor, ki je namenjen različnim dejavnostim, hkrati pa je v prostoru tudi razstava o Alojziju Šuštarju. Razstava na kratko predstavi njegov življenjepis, razstavljeni so njegovi osebni predmeti (očala, nalivno pero, rokovnik, ročna ura, križ, rožni venec, molitvenik za bolnike, pipa, fotografija matere), predmeti povezani z njegovo škofovsko službo (škofovska palica, mitra, palij, škofovski grb, škofovska sveča) in knjige, katerih avtor je bil škof. Na drugi steni pa so navedki in besedila, ki škofa prikazujejo kot vzornega učenca, predanega duhovnika in škofa, preudarnega in zavednega Slovenca, človeka dialoga in povezovanja, modrega učitelja, skromnega in hvaležnega človeka ter moža molitve. Učenci prve triade gredo ob obisku Ljubljane tudi na grob Alojzija Šuštarja v ljubljansko stolnico. V petem razredu se dve uri v okviru rednega pouka pri Spoznavanju vere posveti življenju Alojzija Šuštarja. Šesti razred na dan sv. Stanislava obišče razstavo. Ko pri pouku zgodovine obravnavamo osamosvojitev Slovenije, ob tem raziskujemo tudi vlogo Šuštarja. Odprtje razstave o njem smo združili s praznovanjem dneva državnosti. Rdeča nit proslave so bila dejanja škofa, ki so pripomogla k osamosvojitvi Slovenije. Na prireditvi sta z nami spomine nanj podelila nekdanji tajnik, Anton Jamnik, in njegova sestra, profesorica Slavka Kavčič. Nekaj let nazaj smo na šoli organizirali pogovor z redovnico, sestro Miro Rožanc, ki je za škofa skrbela v njegovi starosti. V sklopu družboslovnega tedna za devetošolce pa smo povabili škofa Antona Jamnika, ki nam je predstavil njegovo vlogo pri osamosvojitvi Slovenije.