Ime Žige Herbersteina večina najprej povezuje z njegovimi diplomatskimi poslanstvi v službi treh cesarjev, še zlasti pa njegovo potopisno zgodovinsko-etnografsko delo Moskovski zapiski (Rerum Moscoviticarum commentarii), ob katerem njegov preostali, večinoma avtobiografski opus, ostaja potisnjen v ozadje. Med temi deli po svojem pomenu in odmevnosti nedvomno najbolj izstopa njegova latinska avtobiografija Ljubemu zanamstvu (Gratae posteritati), zanimivo zgodovinsko, avtobiografsko in biografsko delo, ki prinaša precej zanimivosti iz Herbersteinovega življenja in dopolnjuje njegovo javno in zasebno podobo. Razdeljena je na tri dele. Prvi del je uvod, v katerem se pisec ukvarja z vprašanjem plemištva in njegovega pomena. Drugi del je avtobiografski, v njem pa Herberstein sumarno predstavlja najpomembnejše mejnike v svojem življenju, še zlasti pa največje dosežke svoje vojaške in še posebej diplomatske kariere. V tretjem delu, ki je najobsežnejši, so zbrane številne pesmi v različnih klasičnih metrumih, ki so jih Herbersteinovi prijatelji in znanci pisali njemu v čast; med temi so nekateri ugledni posamezniki iz sveta politike, diplomacije, znanosti in književnosti 16. stoletja, sam Herberstein pa je v ta del vključil tudi nekaj besedil in dokumentov, s katerimi je hotel še posebej poudariti svojo vlogo ugledne osebnosti in pomembnega diplomata.