S podpisom Rapalske pogodbe so Žiri leta 1920 postale obmejno mesto. Meja med takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Kraljevino Italijo je v okolici Žirov potekala po grebenu Mrzlega Vrha, obšla Breznico pri Žireh, ki je postala Italijanska, se spustila v Osojnico ter se nato ponovno dvignila do Spodnjega Vrsnika in se nadaljevala proti Spodnjemu Zavratcu. Če se je prva svetovna vojna tega območja dotaknila predvsem ob koncu – z razmejitvijo – pa so vihro druge svetovne vojne prebivalci občutili že od vsega začetka. Na cvetno nedeljo, 6. aprila 1941, so bile na glavnih prometnih točkah že postavljene žične ovire. Še istega dne pa se je pričelo tudi izseljevanje iz kraja zaradi strahu pred italijanskim napadom. Drugi dan vojne so bili iz kraja umaknjeni javni uradi, prebivalstvo pa naj bi se po navodilih iz razglasa preselilo v Dobrovo in Horjul. 8. aprila je sledila detonacija mostov, tri dni kasneje pa so Žiri zasedli Italijani. Po kapitulaciji Jugoslavije je sledila delitev ozemlja – meja med nemškim in italijanskim okupiranim ozemljem je od Mrzlega vrha do Spodnjega Vrsnika potekala po rapalski meji. Nato se je pri mejnem kamnu št. 40 razcepila in v žirovsko ozemlje je zarezala nova meja, ki se je od tromejnika (med Italijo, Ljubljansko pokrajino ter nemškim okupiranim ozemljem) na Spodnjem Vrsniku spustila v Sovro in Brekovice ter se nato po Martinški grapi vzpela na Opale in se preko Račeve nadaljevala proti Planini nad Horjulom. Po razdelitvi so tako Žiri spadale v nemško okupacijsko območje in okoli 30 nemških žandarjev ter finančnih stražnikov se je 20. april nastanilo v prosvetnem domu. Pričeli so izvajati raznarodovalno politiko – tako so npr. drugi dan po prevzemu oblasti slovenske napise zamenjani z nemškimi. Prebivalstvo pa je prizadelo tudi dejstvo, da so ostali odrezani od nekaterih krajev. Zaradi lege ob meji so bile namreč zaprte povezave proti Vrhniki, Logatcu ter Idriji, edina odprta pot je vodila proti Škofji Loki. Do sprememb je prišlo 23. oktobra 1943, ko se je nemška vojska umaknila iz Žirov, na osvobojenem ozemlju pa je nastala ilegalna partizanska oblast. Območje je bilo nato priča državljanski vojni ter nemškim ofenzivam vse do konca vojne. Obmejna napetost pa je ostala vse do 50. let, ko je bilo rešeno mejno vprašanje med Italijo in Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo. Da je vojna globoko zaznamovala življenja Žirovcev, je razvidno iz podatka, da je med drugo svetovno vojno življenje izgubilo 312 oseb oziroma 9,6 % prebivalstva. Tako se zastavljajo vprašanja, kako so prebivalci doživljali okupacijo, kako jih je zaznamovala razmejitev ter kako (če) so ostanki nekdanje meje vidni danes.