Prispevek govori o bilateralnih odnosih med Jugoslavijo in ZRN od konca vojnega stanja med državama leta 1951 do osamosvojitve Slovenije. Osredotočen je na čas pred osamosvojitvijo, ko je bila Jugoslavija za ZRN nekakšen »poseben primer/Sonderfall«, torej je bila deležna posebne drugačne obravnave kot druge socialistične države, zlasti tiste iz vzhodnega bloka. Odnosi med državama so bili v vsem tem času, kljub nekaterim nerešenim vprašanjem (npr. vprašanju odškodnine za nacistične vojne zločine), dobri, lahko rečemo celo prijateljski. Najbolj v času socialnodemokratskih vlad, v katerih je sodeloval Willy Brandt, slovenski politiki pa so imeli v bilateralnih odnosih veliko vlogo. To dejstvo je bilo dobra popotnica, da je ZRN odigrala morda najpomembnejšo vlogo pri osamosvajanju Slovenije in njenem priznanju.