Intelektualna zgodovina je področje, ki se mu je srbsko zgodovinopisje v zadnjih dveh letih izdatno posvetilo oziroma – to je pomembno poudariti – posvetili sta se mu dve zgodovinarki. Lani je Latinka Perović naslikala monumentalno fresko trinajstih srbskih javnih osebnosti, ki so zaznamovale čas celega srbskega 20. in tudi še prvih let 21. stoletja,1 letos pa je njena precej mlajša, a vseeno zavidljivo uveljavljena kolegica Radina Vučetić, docentka sodobne zgodovine na beograjski filozofski fakulteti, objavila malenkost manj obširno študijo o temi, ki je na prvi pogled videti precej bolj ozko zamejena