Prispevek obravnava razlike v obravnavi spolnih problematik,
ki jih je mogoče opaziti med deli, ki so izhajala v
osrednjeslovenskih pokrajinah in deli, ki so izhajala v Trstu,
Kopru, Gorici in na Reki v dobi meščanstva. Ta so nastajala
večinoma izpod peresa italijansko govorečih avtorjev, ki so
se tematik, kot so ženska seksualnost, masturbacija, spolna
vzgoja in spolne bolezni, lotevali brez večjih zadržkov. Med
njimi je namreč že zgodaj prevladalo prepričanje, da nevednost
ni obramba kreposti in da ob alarmantni razširjenosti
spolnih bolezni ni več mogoče molčati. Medtem ko so se italijanski
pisci odkrito zavzemali za nadzor rojstev, uporabo
kondomov, osveščanje mladih in strogo higieno ob obiskih
javnih hiš, so ostajali slovenski avtorji pri moralnih naukih
in zapleteni terminologiji, ki daje bralcu zgolj slutiti, o čem je
govor. Slovenske in italijanske pisce je združeval le podobno
nepopustljiv odnos do masturbacije, tudi v tem primeru pa
je bila očitna razlika v pristopu: italijanski avtorji so o pojavu
govorili odkrito, pri čemer so najraje grozili z vsemi mogočimi
in nemogočimi posledicami, ki naj bi človeka odvrnile od tega
početja, slovenski pa so se problemu najraje preprosto izognili.