Prva svetovna vojna je po svoji množičnosti in raznovrstnosti
uporabe živali v vojne namene prekosila vse dotedanje
oborožene spopade. Konjenica je v tem času doživljala svoj
zaton, vojaški rod z bleščečo preteklostjo, a negotovo prihodnostjo,
je bil odrinjen na rob bojnega polja. Zato pa se je
konje v veliko večji meri vpregalo v vojaški logistični aparat.
V prvi svetovni vojni je elegantni konj, navkljub motorni konkurenci,
vlekel ali tovoril na tisoče ton vojaškega materiala
in ljudi. Transportne oddelke so dopolnjevali še mirnejše a
trmaste, prvovrstne tovorne živali mule, prikupni in trpežni
osliči, močni voli in druge transportne živali. Če so bili konji
najštevilčnejši, so bili psi uporabljeni najbolj raznovrstno.
Tako so reševali ranjene vojake, prenašali sporočila, patruljirali,
varovali objekte in vojake v jarkih. Golobi so prekašali
pse pri prenašanju sporočil, vse dokler nista na bojišče sedla
mrak ali megla. Nekatere živali so vojakom zgolj grenile življenja.
Uš in podgana sta sopomenki za jarkovno bojevanje.
Spet druge so v vojakih budile večkrat pozabljeno ljubezen,
toplino in sočutje.