logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

"Judovski klavci umorili krščansko deklo Estero Sollymossy"

Židovski ritualni umor
Avtor(ji):Eva Mally
Soavtor(ji):Janez Cvirn (ur.)
Leto:2009
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2009, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:antisemitizem, židovski ritualni umor, 19. stoletje, afera Tisza-Eszlar, anti-Semitism, Jewish ritual murder, 19th century, Tisza-Eszlar affair
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Eva Mally je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2009_2_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:5.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file1903
Odpri
Prenesi
Opis
Razprava obravnava umor štirinajstletne dekle Ester Sollymossy, ki naj bi ga leta 1882 zagrešili Judje z rabinom na čelu v Tisza-Eszlaru na Ogrskem. Omenjeni umor je pomagal utrditi že tako razširjeni antisemitizem med ljudstvom, avtorica pa na podlagi poročanja petih večjih tedanjih slovenskih časnikov o dogodku ugotavlja, v kakšnem obsegu je bil prisoten antisemitizem na Slovenskem. Od prvih novičk, ki so se pojavile junija 1882, pa do konca sodnega procesa leta 1883, ki je bil eden najodmevnejših v 80. letih 19. stoletja, so bili časopisi namreč polni krajših ali daljših člankov o aferi, pri tem pa slovensko časopisje, predvsem časnik Slovenec, osrednji politični časnik katoličanov, ni skrivalo svoje protižidovske naravnanosti.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4036
    • naslov
      • "Judovski klavci umorili krščansko deklo Estero Sollymossy"
      • Židovski ritualni umor
      • ≫Judische Schlächter ermordeten die christliche Magd Ester Sollymossy≪
      • Judischer Ritualmord
      • “Jewish slaughterers murder christian maidservant Estera Sollymossy”
      • Jewish ritual murder
    • avtor
      • Eva Mally
    • soavtor
      • Janez Cvirn (ur.)
    • predmet
      • antisemitizem
      • židovski ritualni umor
      • 19. stoletje
      • afera Tisza-Eszlar
      • anti-Semitism
      • Jewish ritual murder
      • 19th century
      • Tisza-Eszlar affair
    • opis
      • The article deals with the murder of the 14-year-old maidservant Ester Sollymossy, which was allegedly perpetrated by Jews, including their rabbi, in Tisza-Eszlar in Hungary. This murder further strengthened the already wide-spread anti- Semitism among the people; the author analysed reports on the incident in the five major Slovene newspapers of the time in order to determine the level of anti-Semitism in Slovenia at the time. From the first short news items that appeared in June 1882, to the end of one of the most resonant trials of the decade in 1883, newspapers featured many short and long articles about the affair; Slovene newspapers, in particular the central Catholic daily Slovenec, did not hide their anti- Jewish orientation.
      • Razprava obravnava umor štirinajstletne dekle Ester Sollymossy, ki naj bi ga leta 1882 zagrešili Judje z rabinom na čelu v Tisza-Eszlaru na Ogrskem. Omenjeni umor je pomagal utrditi že tako razširjeni antisemitizem med ljudstvom, avtorica pa na podlagi poročanja petih večjih tedanjih slovenskih časnikov o dogodku ugotavlja, v kakšnem obsegu je bil prisoten antisemitizem na Slovenskem. Od prvih novičk, ki so se pojavile junija 1882, pa do konca sodnega procesa leta 1883, ki je bil eden najodmevnejših v 80. letih 19. stoletja, so bili časopisi namreč polni krajših ali daljših člankov o aferi, pri tem pa slovensko časopisje, predvsem časnik Slovenec, osrednji politični časnik katoličanov, ni skrivalo svoje protižidovske naravnanosti.
      • Obwohl es seit dem Ende des Mittelalters infolge der Vertreibungen nur wenige Juden im slowenischen Gebiet gab, war die Haltung ihnen gegenüber im 19. Jahrhundert äußerst negativ. Es gab mehrere Gründe für solche Einstellungen: Der Jude als Händler vernichte durch seine Konkurrenz die Gewerbetreibenden und Bauern, beherrsche mit Hilfe des Bankwesens und der Presse das Kapital und manipuliere die öffentliche Meinung, damit beherrsche er auch alle bedeutenderen Bereiche des wirtschaftlichen und politischen Lebens. Außerdem galten die Juden, zusammen mit den Türken, als größte Feinde des Christentums. Schon seit jeher wurde ihnen die Schuld am Tod von Jesus Christus gegeben und in Verbindung damit tauchten auch seit dem Mittelalter Vorurteile über scheußliche Ritualmorde auf, die die Juden durchführen würden, da sie angeblich christliches Blut bei ihren religiösen Riten verwendeten. Die Ermordung der vierzehnjährigen christlichen Magd Ester Sollymossy, die im Jahr 1882 angeblich von Juden und ihrem Rabbiner in Tisza- Eszlar in Ungarn verübt wurde, war nur eine unter vielen ähnlichen Geschichten, die den Antisemitismus verfestigen halfen. Obwohl die Juden am Ende der Gerichtsverhandlung freigesprochen wurden, waren sie in den Augen der Bevölkerung nicht von ihrer Schuld »reingewaschen«. Der Freispruch galt nämlich nicht als Zeichen der Unschuld, sonder der Macht und des Einflusses von jüdischem Geld. Der gesamte Ablauf der Ereignisse wurde vom Juni 1882 bis zum Ende der Verhandlung im August 1883 auch in allen damaligen größeren slowenischen Zeitungen publiziert, so in Slovenec, Slovenski narod, Edinost, Novice und Slovenski gospodar. Obwohl sie meistens die gleichen Nachrichten brachten, verliehen einige dem Geschehen besonderen Nachdruck. Während Slovenski narod, das politische Blatt der Liberalen, verhältnismäßig neutral berichtete, konnte sich die Zeitung Slovenec, das zentrale slowenische Blatt des politischen Katholizismus, eher selten verschiedene Kommentare verkneifen. In den Zeitungen war nämlich des Öfteren eine persönliche Note spürbar. Die Berichterstatter waren schon zu Beginn der Verhandlung überzeugt, dass die Angeklagten schuldig sind und nützten während des Prozesses die Gelegenheit, auch andere Geschehnisse zu beleuchten, die die »unbestreitbare« Schuld der Juden bewiesen – ungeachtet des Urteils des Gerichtes. Der Vorfall hinterließ einen starken Eindruck in der Bevölkerung, was auch die Wahlen in Ungarn 1884 zeigten, als die Antisemiten überraschend große Erfolge feierten. Der Antisemitismus war im Vormarsch und sollte dann im Holocaust seine verhängnisvollste Ausprägung erreichen.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2009
      • 01. 01. 2009
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (1)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    2.01 Znanstvena monografijaStuden, AndrejNeprilagojeni in nevarni : podoba in status Ciganov v preteklostiLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2015
    Seznam literature v delu (9)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    67Krabonja, BorisKdo je Jud?Borec : revija za zgodovino, literaturo in antropologijoLjubljanaDruštvo za proučevanje zgodovine, literature in antropologije1995
    67Vošnjak, JosipSocijalni problem in kmetski stanLetopis Matice Slovenske za leto 1885Ljubljana1885
    67Vošnjak, JosipSpominiLjubljanaSlovenska matica1982
    68Apih, JosipŽidovstvoLetopis Matice Slovenske za leto 1886Ljubljana1886
    68Tuma, HenrikIz mojega življenja : spomini, misli in izpovediLjubljanaNaša založba1937
    69Stritar, JosipZbrano deloLjubljanaDržavna založba Slovenije1955
    70Štepec, MarkoO slovenskem odnosu do Židov v drugi polovici 19. stoletjaBilten strokovnih tekstov in metodoloških napotkov za zgodovinsko raziskovalnonalogo"Priseljenci med nami" za šolsko leto 1995/96LjubljanaZveza prijateljev mladine Slovenije
    70Grdina, IgorPodoba Žida v slovenski literaturiKronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino1989
    70Cvirn, JanezTrdnjavski trikotnik : politična orientacija Nemcev na Spodnjem Štajerskem (1861-1914)MariborObzorja1997