Razprava obravnava umor štirinajstletne dekle Ester Sollymossy,
ki naj bi ga leta 1882 zagrešili Judje z rabinom na
čelu v Tisza-Eszlaru na Ogrskem. Omenjeni umor je pomagal
utrditi že tako razširjeni antisemitizem med ljudstvom, avtorica
pa na podlagi poročanja petih večjih tedanjih slovenskih
časnikov o dogodku ugotavlja, v kakšnem obsegu je bil
prisoten antisemitizem na Slovenskem. Od prvih novičk, ki
so se pojavile junija 1882, pa do konca sodnega procesa leta
1883, ki je bil eden najodmevnejših v 80. letih 19. stoletja, so
bili časopisi namreč polni krajših ali daljših člankov o aferi,
pri tem pa slovensko časopisje, predvsem časnik Slovenec,
osrednji politični časnik katoličanov, ni skrivalo svoje protižidovske
naravnanosti.