logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Pregled razvoja socialne zakonodaje v Avstro-Ogrski monarhiji v letih 1867-1918

Avtor(ji):Dunja Dobaja
Soavtor(ji):Janez Cvirn (ur.)
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2009, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:socialna zakonodaja, domovinski zakon, Obrtni red, nezgodno zavarovanje, bolniško zavarovanje, social legislation, homeland law, Craft Order, accident insurance, health insurance
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Dunja Dobaja je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2009_2_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:5.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file1903
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica predvsem s pomočjo uradnih listov iz obravnavanega obdobja in tudi sodobne literature prikaže glavne faze v razvoju zakonodaje glede oskrbe revežev in glede zaščite delavcev. Predstavi določbe domovinskega zakona glede ubožne oskrbe in dolžnosti oskrbovanja, ki so bile naložene v izvedbo občinam. Spregovori o Postavi z dne 25. marca 1883, s katero so bile odobrene podpore iz državnih sredstev za pomoč ljudem v stiski. Postavo primerja z Zakonom z dne 27. decembra 1902 o dodelitvi podpor iz državnih sredstev za omilitev bede. Nadaljuje s pregledom delavske zaščitne zakonodaje v monarhiji, ko so se z razvojem industrije in zaposlovanjem velikega števila delavcev razvili povsem novi odnosi med delodajalci in delojemalci. Razvoj omenjenih odnosov nam osvetlijo določbe Obrtnega reda in njegove novele. Prispevek podrobno predstavi tudi zakonodajo s področja zavarovanja delavcev. Nezgodno zavarovanje za tovarniške delavce v avstrijski polovici monarhije je vpeljal zakon z dne 28. decembra 1887, ki je bil prvi socialnozavarovalni zakon v Avstriji. Naslednje leto je bil sprejet še zakon za bolniško zavarovanje. V Prekmurju, ki je sodilo v ogrski del monarhije, je ogrska zakonodaja enake predpise uvedla leta 1891 (obvezno bolniško zavarovanje je Ogrska reformirala leta 1907).
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4035
    • naslov
      • Pregled razvoja socialne zakonodaje v Avstro-Ogrski monarhiji v letih 1867-1918
      • Overview of the development of social legislation under the Austro-Hungarian monarchy in the years 1867-1918
      • Ein Überblick über die Entwicklung der Sozialgesetzgebung in der österreichisch-ungarischen Monarchie in den Jahren 1867-1918
    • avtor
      • Dunja Dobaja
    • soavtor
      • Janez Cvirn (ur.)
    • predmet
      • socialna zakonodaja
      • domovinski zakon
      • Obrtni red
      • nezgodno zavarovanje
      • bolniško zavarovanje
      • social legislation
      • homeland law
      • Craft Order
      • accident insurance
      • health insurance
    • opis
      • The author uses Official Journals from the years 1867-1918 and contemporary literature to show the main stages in the development of legislation concerning the care for the poor and the protection of workers. She presents the provisions of the homeland law with respect to care for the poor and the care duties whose implementation was imposed on the municipalities. The article features the statute from the 25th March 1883 that endorsed state financial support for people in need. The statute is compared to the Law from the 27th December 1902 that granted state aid for the mitigation of poverty. The article continues with an overview of labour protection legislation under the monarchy, after the development of industry and employment of a large number of new workers resulted in a completely new relationship between employers and workers. The development of this relationship is reflected in the provisions of the Craft Order and its amendment to the act. The article also presents in detail legislation from the field of worker protection. Accident insurance for industrial workers in the Austrian half of the monarchy was introduced with the law from the 28th December 1887, the first socialprotection law in Austria. A health insurance law followed one year later. In Prekmurje, which was in the Hungarian part of the monarchy, Hungarian legislation introduced the same regulations in 1891 (Hungary reformed compulsory health insurance in 1907).
      • Avtorica predvsem s pomočjo uradnih listov iz obravnavanega obdobja in tudi sodobne literature prikaže glavne faze v razvoju zakonodaje glede oskrbe revežev in glede zaščite delavcev. Predstavi določbe domovinskega zakona glede ubožne oskrbe in dolžnosti oskrbovanja, ki so bile naložene v izvedbo občinam. Spregovori o Postavi z dne 25. marca 1883, s katero so bile odobrene podpore iz državnih sredstev za pomoč ljudem v stiski. Postavo primerja z Zakonom z dne 27. decembra 1902 o dodelitvi podpor iz državnih sredstev za omilitev bede. Nadaljuje s pregledom delavske zaščitne zakonodaje v monarhiji, ko so se z razvojem industrije in zaposlovanjem velikega števila delavcev razvili povsem novi odnosi med delodajalci in delojemalci. Razvoj omenjenih odnosov nam osvetlijo določbe Obrtnega reda in njegove novele. Prispevek podrobno predstavi tudi zakonodajo s področja zavarovanja delavcev. Nezgodno zavarovanje za tovarniške delavce v avstrijski polovici monarhije je vpeljal zakon z dne 28. decembra 1887, ki je bil prvi socialnozavarovalni zakon v Avstriji. Naslednje leto je bil sprejet še zakon za bolniško zavarovanje. V Prekmurju, ki je sodilo v ogrski del monarhije, je ogrska zakonodaja enake predpise uvedla leta 1891 (obvezno bolniško zavarovanje je Ogrska reformirala leta 1907).
      • Das Heimatgesetz vom 3. Dezember 1863, das die Heimatverhältnisse regelte und für alle Länder der Monarchie galt, beinhaltete grundlegende Bestimmungen über die Armenfürsorge und die den Gemeinden auferlegten Fürsorgeverpflichtungen. Zusammen mit den kundgemachten Gemeindeordnungen übertrug es die Sorge für die Armen in die Kompetenz der politischen Gemeinden, und zwar nicht nur wie bisher hinsichtlich der Kosten, sondern auch in der vollen Verwaltungsbedeutung, da dies Bestandteil der öffentlichen Verwaltung wurde. Die Einstellung des Staates und der Gesellschaft zur Sozialpolitik war im Wandel begriffen. In der Periode des liberalen Kapitalismus, die bis in die achtziger Jahre des 19. Jahrhunderts dauerte, versuchte der Staat den sozialen Frieden lediglich mit repressiven Maßnahmen aufrechtzuerhalten und griff nicht mit eigenen Gesetzen in die Regelung sozialer Probleme ein. Die Folgen einer allzu großen Ausbeutung versuchte er durch Wohltätigkeit und kollektive Selbsthilfe zu mildern; es wurden Arbeiterkranken- und Unterstützungsvereine gegründet. Mit dem Anwachsen der Industrie und der Zahl der Arbeiter entwickelten sich neue Beziehungen zwischen Arbeitnehmern und Arbeitgebern. Die Gewerbeordnung aus dem Jahr 1859 beinhaltete keine Bestimmungen über den Schutz von Hilfsarbeitern. Erst die Novellen der Jahre 1883, 1885, 1895 und 1902 beinhalteten Bestimmungen zum Schutz der Arbeiter und Handwerker. Mit der Entwicklung der Industrie wuchs die Zahl der Arbeiter in den Fabriken und Bergwerken, wo sie – auch Kinder und Frauen – unter unmöglichen Arbeitsbedingungen arbeiten mussten. Angesichts dessen kam es zum ersten Eingriff des Staates in Lohnverhältnisse. Mit Gesetz vom 17. Juni 1883 wurden Handwerksinspektorate geschaffen, die für den grundlegenden Schutz in sozialgesundheitlicher Hinsicht sorgten. Die Novelle der Gewerbeordnung vom 8. März 1885 beinhaltete Bestimmungen über Hilfsarbeiter (Fabrikarbeiter, Hilfskräfte, Lehrlinge und andere Arbeiter sowie niedere Angestellte, die Hilfsarbeit verrichteten) und deren Schutz. Alle, die eine Anstellung mit einem Monats- oder Jahresgehalt hatten, waren Angestellte und gehörten nicht zu den Hilfsarbeitern. Das erwähnte Gesetz führte für gewerbliche Hilfsarbeiter die bis dahin unbekannte Altersgrenze von 16 Jahren ein, bestimmte einen elfstündigen Arbeitstag für Fabrikarbeiter, verbot das »Trucksystem« und legte die Auszahlung der Gehälter in Bargeld fest. Die Novelle zur Gewerbeordnung vom 5. Februar 1907 legte die rechtliche Basis für den Abschluss von Kollektivverträgen. Die mit dem Anwachsen der Arbeiterschaft verbundene immer akutere Wohnungsfrage versuchte das Wohnungsfürsorgegesetz vom 22. Dezember 1910 zu lösen, auf dessen Grundlage ein Wohnungsfürsorgefonds zum Bau neuer Arbeiterwohnungen gegründet wurde. Eine Unfallversicherung für Fabrikarbeiter im österreichischen Teil der Monarchie wurde mit Gesetz vom 28. Dezember 1887 eingeführt. Es war dies das erste Sozialversicherungsgesetz Österreichs. Im Jahr darauf wurde auch noch ein Krankenversicherungsgesetz angenommen.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (6)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    52Serše, AleksandraEvangeljsko žensko društvo v Ljubljani 1856-1945Etnolog : glasnik Slovenskega etnografskega muzejaLjubljanaSlovenski etnografski muzej2001
    53Pančur, AndrejSocialna misel v drugi polovici 19. stoletjaPreteklost sodobnosti : izbrana poglavja slovenske novejše zgodovinePijava Gorica, LjubljanaAristoteles Žlahtič, Inštitut za novejšo zgodovino1999
    54Vodopivec, PeterVelika gospodarska kriza 1873 in SlovenciPrispevki za novejšo zgodovino1999
    54Puhar, AlenkaPrvotno besedilo življenjaLjubljanaStudia humanitatis2004
    54Kresal, FranceZgodovina socialne in gospodarske politike v Sloveniji od liberalizma do druge svetovne vojneLjubljanaCankarjeva založba1998
    55Kralj, AntonObrtni red : zbirka in razlaga najvažnejših obrtnih zakonov, ukazov in razsodb upravnega sodiščaLjubljanaSlovenska krščansko-socialna zveza1903