Avtorica predvsem s pomočjo uradnih listov iz obravnavanega
obdobja in tudi sodobne literature prikaže glavne
faze v razvoju zakonodaje glede oskrbe revežev in glede zaščite
delavcev. Predstavi določbe domovinskega zakona glede
ubožne oskrbe in dolžnosti oskrbovanja, ki so bile naložene
v izvedbo občinam. Spregovori o Postavi z dne 25. marca
1883, s katero so bile odobrene podpore iz državnih sredstev
za pomoč ljudem v stiski. Postavo primerja z Zakonom z dne
27. decembra 1902 o dodelitvi podpor iz državnih sredstev
za omilitev bede. Nadaljuje s pregledom delavske zaščitne
zakonodaje v monarhiji, ko so se z razvojem industrije in
zaposlovanjem velikega števila delavcev razvili povsem novi
odnosi med delodajalci in delojemalci. Razvoj omenjenih odnosov
nam osvetlijo določbe Obrtnega reda in njegove novele.
Prispevek podrobno predstavi tudi zakonodajo s področja
zavarovanja delavcev. Nezgodno zavarovanje za tovarniške
delavce v avstrijski polovici monarhije je vpeljal zakon z dne
28. decembra 1887, ki je bil prvi socialnozavarovalni zakon
v Avstriji. Naslednje leto je bil sprejet še zakon za bolniško
zavarovanje. V Prekmurju, ki je sodilo v ogrski del monarhije,
je ogrska zakonodaja enake predpise uvedla leta 1891 (obvezno
bolniško zavarovanje je Ogrska reformirala leta 1907).