logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

"Z zlatimi črkami bode vpisan današnji dan v zgodovino naše čitavnice"

Prvo desetletje čitalnice v Kranju
Avtor(ji):Damir Globočnik
Soavtor(ji):Janez Cvirn (ur.)
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2009, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Kranj, narodna čitalnica, narodno gibanje, Kranj, national reading society, national movement
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Damir Globočnik je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2009_2_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:5.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file1903
Odpri
Prenesi
Opis
Čitalnica v Kranju je bila ustanovljena 29. januarja 1863 kot osma narodna čitalnica po vrsti po vzoru Narodne čitalnice v Ljubljani. Deželna vlada je pravila čitalnice potrdila 16. decembra 1862 (dopolnjena so bila konec leta 1866). Čitalnica je začela s prirejanjem »bésed«. Konec leta 1863 je imela 113 članov. Preselitev iz začasnih prostorov v Mayrjevo hišo, v kateri je bilo od 1846 kazinsko društvo, je čitalnica slovesno praznovala 16. avgusta 1863 (mdr. slovesnost na grobu pesnika Franceta Prešerna). 13. septembra je čitalnica napravila prvi izlet, 29. junija 1864 je čitalnica sprejela člane Južnega sokola iz Ljubljane. Na slovesnosti v čitalnični dvorani so tedaj prvič igrali. 20. avgusta 1864 je bila ustanovljena podružnica Južnega sokola. Čitalnica je od ljubljanske vzornice prevzela tudi dobrodelno dejavnost (za siromake iz Notranjske, pogorelce v Stražišču, revno šolsko mladino). Čitalnica je oktobra 1869 poskrbela za slovesen pogreb Simona Jenka in dala pobudo za pesnikov nagrobni spomenik (odkritje septembra 1873). V sedemdesetih letih je vnema za čitalniško delo upadla. Po nekaj letih je število članov znova začelo naraščati.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4034
    • naslov
      • "Z zlatimi črkami bode vpisan današnji dan v zgodovino naše čitavnice"
      • Prvo desetletje čitalnice v Kranju
      • “This will be a red-letter day in the history of our reading society.”
      • The First Decade of the Reading Society in Kranj
      • ≫Mit goldenen Buchstaben wird der heutige Tag in die Geschichte unseres Lesevereins einge schrieben sein .≪
      • Das erste Jahrzehnt des Lesevereins in Kranj
    • avtor
      • Damir Globočnik
    • soavtor
      • Janez Cvirn (ur.)
    • predmet
      • Kranj
      • narodna čitalnica
      • narodno gibanje
      • Kranj
      • national reading society
      • national movement
    • opis
      • The reading society in Kranj was established on the 29th January 1863 as the eighth in a series of national societies that followed the model of the National Reading Society in Ljubljana. Regional government verified the reading society’s regulations on the 16th December 1862 (these were amended at the end of 1866). The society started organizing cultural events called “bésede”. By the end of 1863 it had 113 members. The society moved from the original temporary location into Mayr’s house, in which the Kazina society had been located since 1846, and marked this occasion with a celebration on the 16th August 1863 (one of the celebrations took place at the grave of the poet France Prešeren). On the 13th September the society organized the first outing and organized a reception for members of the Južni sokol (Southern Falcon) society from Ljubljana on the 29th of June 1864. On this occasion, a musical performance took place in the society’s reading room. On the 20th August 1864 a branch of Južni sokol was founded. Following the example of the society in Ljubljana, it engaged in charitable activities (for the poor from Notranjska, victims of fire in Stražišče and poor school children). The society organized a solemn burial of Simon Jenko in 1869 and initiated raising a tombstone in his memory (it was uveiled in September 1873). In the 1870s enthusiasm for participation in the society waned. After a few years, however, the number of members began to rise again.
      • Čitalnica v Kranju je bila ustanovljena 29. januarja 1863 kot osma narodna čitalnica po vrsti po vzoru Narodne čitalnice v Ljubljani. Deželna vlada je pravila čitalnice potrdila 16. decembra 1862 (dopolnjena so bila konec leta 1866). Čitalnica je začela s prirejanjem »bésed«. Konec leta 1863 je imela 113 članov. Preselitev iz začasnih prostorov v Mayrjevo hišo, v kateri je bilo od 1846 kazinsko društvo, je čitalnica slovesno praznovala 16. avgusta 1863 (mdr. slovesnost na grobu pesnika Franceta Prešerna). 13. septembra je čitalnica napravila prvi izlet, 29. junija 1864 je čitalnica sprejela člane Južnega sokola iz Ljubljane. Na slovesnosti v čitalnični dvorani so tedaj prvič igrali. 20. avgusta 1864 je bila ustanovljena podružnica Južnega sokola. Čitalnica je od ljubljanske vzornice prevzela tudi dobrodelno dejavnost (za siromake iz Notranjske, pogorelce v Stražišču, revno šolsko mladino). Čitalnica je oktobra 1869 poskrbela za slovesen pogreb Simona Jenka in dala pobudo za pesnikov nagrobni spomenik (odkritje septembra 1873). V sedemdesetih letih je vnema za čitalniško delo upadla. Po nekaj letih je število članov znova začelo naraščati.
      • Der Leseverein in Kranj wurde am 29. Januar 1863 als achter nationaler Leseverein in Folge gegründet. Am 25. November 1862 (zwei Tage nach der ersten »béseda« [gesellige Veranstaltung] des Lesevereins in Škofja Loka) bereiteten der Händler Konrad Pleiweis, der Händler, Siebfabrikant und Bürgermeister von Kranj Konrad Lokar, der Apotheker Karel Šavnik, der Händler Matej Pirc und die Besitzerin Katarina Florian ein Rundschreiben vor, das zur Gründung eines eigenen Lesevereins aufrief. 71 Patrioten aus Kranj und Umgebung sowie Ljubljana reagierten auf das Rundschreiben. Dieses Echo war zu erwarten gewesen, denn in Kranj lebten größtenteils nationalbewusste Bürger und auch die weltliche und geistige Führung der Stadt war slowenisch orientiert. An der Gründungshauptversammlung im Gasthaus Stara pošta nahmen 24 Mitglieder teil. Sie wählten den Vorsitzenden Matej Pirc (1863 bis 1869), den Schriftführer Karel Šavnik, den Kassier Konrad Pleiweis sowie die Ausschussmitglieder Janez Globočnik, Katechet am Gymnasium, und Konrad Lokar. Der Leseverein abbonierte 14 Blätter, davon sechs slowenische. Vorbild für die Lesevereine in Kranj und Škofja Loka war der Nationale Leseverein in Ljubljana. An seinen Statuten orientierten sich jene des Lesevereins in Kranj. Sie waren in deutscher Sprache verfasst und wurden am 16. Dezember 1862 von der Landesregierung in Ljubljana bestätigt. Der Leseverein begann »bésede« mit Reden, Deklamationen, Gesang und Musik zu veranstalten. Ende des Jahres 1863 hatte er 113 Mitglieder. Das erste Ehrenmitglied wurde der Bischof von Džakovo Josip Juraj Strossmayer. Am 16. August 1863 gab es eine große Feier anlässlich der Übersiedlung aus den provisorischen Räumlichkeiten in das Haus Mayr, in dem sich seit 1846 der Casinoverein befand (Reden von dem Vorsitzenden Pirc, Dr. Janez Bleiweis, Dr. Lovro Toman, dem Kassier Šavnik; Feierlichkeit am Grab des Dichters France Prešeren). Am 13. September veranstaltete der Leseverein den ersten Ausflug, am 13. Dezember 1863 eine »béseda« zu Ehren Prešerens und am 31. Januar 1864 zu Ehren Vodniks. Am 29. Juni 1864 empfing der Leseverein die Mitglieder des Turnvereins Južni sokol [Südlicher Falke] aus Ljubljana (erster öffentlicher Turnauftritt in Kranj). Bei der Feier im Saal des Lesevereins wurde damals auch erstmals Theater gespielt (die beweglichen Theaterkulissen bemalte Jožef Egartner d. J.). Am 20. August 1864 wurde eine Ortsgruppe des Južni sokol mit 19 Mitgliedern gegründet, die bis zum Ende des Jahres 1867 aktiv war. Die Turner richteten sich einen Sommerturnplatz am Stadtrand ein. Am 3. Dezember 1864 vermittelten Mitglieder des Lesevereins beim beabsichtigen Verkauf des Rathauses. Der Leseverein in Kranj übernahm von seinem Vorbild aus Ljubljana auch die karitative Tätigkeit. Der Erlös der Tombola bei der »béseda« am 3. April 1865 ging an Notleidende in Innerkrain; der Erlös des Volksfestes mit Tombola am 25. November 1866 an Abbrändler in Stražišče bei Kranj. Bei der »béseda« am 16. Dezember 1866 stellte der Ausschuss seinen Vorschlag zur Statutenänderung vor, betreffend den Vereinszweck sowie die Wahl und Zahl der Ausschussmitglieder. Der erste Paragraph musste geändert werden, weil der Landeshauptmann den Verein ermahnt hatte, dass er kein Recht zu Theateraufführungen im Rahmen einer »béseda« hatte. Die Zahl der Ausschussmitglieder wurde von fünf auf neun erhöht. Von 1867 bis 1870 verkehrten im Leseverein Landvermesser tschechischer und polnischer Herkunft, die der Bau der Eisenbahn nach Kranj verschlagen hatte. Ihr Vorsteher, der Katastralaufseher Wilhelm Kraus wurde im Januar 1868 in den Ausschuss des Lesevereins gewählt. Im Jahr 1867 begann der Leseverein bedürftige Schüler mit Kleidung zu beschenken. Zu Beginn des Jahres 1870 wurde der Verein Južni Sokol mit rund 40 Mitgliedern gegründet, er beendete jedoch seine Tätigkeit bald. Im Oktober 1869 sorgte der Verein für das feierliche Begräbnis von Simon Jenko und regte die Errichtung eines Denkmales am Grab des Dichter an (siebenköpfiger Vorbereitungsausschuss; die Beiträge wurden vom Kassier des Vereins Ferdinand Sajovic gesammelt). Der Festredner bei der Eröffnung des Denkmals im September 1873 war der neue Vorsitzende des Lesevereins, der Schriftsteller und Anwalt Dr. Janez Mencinger. In den siebziger Jahren nahm auch in Kranj der Eifer für die Lesevereinstätigkeit ab. Aufgrund des Drucks der deutsch-liberalen Regierung traten Beamte und national Laue aus dem Leseverein aus, die meinten, eine Mitgliedschaft könnte ihnen schaden. Einige ehemalige Mitglieder begannen den Casinoverein zu frequentieren. Nach einigen Jahren begann die Zahl der Mitglieder aber wieder anzuwachsen.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Seznam literature v delu (14)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    16Costa Etbin, Henrik"Statistični pregled vseh slovenskih čitalnic"Letopis Matice Slovenske za leto 1869Ljubljana1869
    16Gestrin, Ferdo ; Melik, VasilijSlovenska zgodovina : od konca osemnajstega stoletja do 1918LjubljanaDržavna založba Slovenije1966
    17Sernec, JosipSpominiCeljeOsrednja knjižnica2003
    17Prijatelj, IvanSlovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina : 1848-1895 : II. delLjubljanaDržavna založba Slovenije1956
    17Vodušek, BožidarTridesetletnica "Narodne čitalnice v Kranji" : 1863-1893LjubljanaNarodna čitalnica v Kranju1893
    17Pirnat, MaksoNarodna čitalnica v Kranju : 1863-1913 : spominska knjižica, posvečena ob petdesetletnici vsem dosedanjim članom in sodelavcem, dobrotnikom in prijateljemKranjNarodna čitalnica1913
    20Fugina, IvanNarodna čitalnica v Kranju : 1863-1933KranjNarodna čitalnica1933
    20Žontar, JosipZgodovina mesta KranjaLjubljanaMuzejsko društvo za Slovenijo1939
    20Vošnjak, JosipSpominiLjubljanaSlovenska matica1982
    27Polec, JankoPisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu StrahluLjubljanaSlovensko umetnostnozgodovinsko društvo1931
    30Žontar, MajdaRazvoj kulturnih društev na Gorenjskem 1860 do 1914Kulturna društva na Gorenjskem v letih 1860 do 1914 : razstava Gorenjskega muzeja Kranj 1980KranjGorenjski muzej1980
    45Globočnik, DamirSpominska obeležja Simonu JenkuKronika : časopis za slovensko krajevno zgodovino2005
    46Mencinger, JanezZbrano delo : četrta knjigaLjubljanaDržavna založba Slovenije1966
    46Mencinger, JanezMoja hoja na Triglav : zbrano delo : tretja knjigaLjubljanaDržavna založba Slovenije1963