logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

"Pustili so vse in čez noč odšli."

Prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Posočja v Italijo po drugi svetovni vojni v luči ustnih pričevanj

Avtor(ji):Urška Strle
Soavtor(ji):Janez Cvirn (ur.)
Leto:2009
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Urška Strle je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2009_1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:4.56MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Avtorica se v svojem prispevku osredotoča na Posočje, ki je bilo po drugi svetovni vojni priča masovnemu preseljevanju tako znotraj slovenskega ozemlja kot tudi preko meje. Izhajajoč iz premise, da je vsakdo ne le pasivni opazovalec, ampak tudi aktivni sooblikovalec svoje dobe, prisluhne nekaterim »nevidnim« posameznikom, ki so tvorili ilegalne izseljenske tokove proti Italiji. Skozi ustna pričevanja izseljencev in njihovih sodobnikov iz Posočja skuša izpostaviti razmere v tedanji družbi, ki so delovali stimulativno za prebeg, hkrati pa analizirati njihovo odločitev za izselitev. Pričevanja izseljencev razkrivajo, da je bila odločitev za prebeg največkrat rezultat seštevka različnih motivov. Prav to dejstvo, ki izhaja iz opazovanja migracijskih procesov z osebne ravni, kliče po zmanjševanju absolutnosti političnih oziroma ekonomskih imenovalcev kot razlogov za izselitev in hkrati postavlja pod vprašaj univerzalnost uradnih oznak, ki se nanašajo na izseljence.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/4026
    • naslov
      • "Pustili so vse in čez noč odšli."
      • Prispevek k ilegalnemu izseljevanju iz Posočja v Italijo po drugi svetovni vojni v luči ustnih pričevanj
      • “They left everything behind and left overnight”.
      • Illegal immigration from Posočje to Italy after the Second World War in the light of oral testimony
      • „Sie liessen alles zurück und gingen über Nacht“.
      • Ein Beitrag über die illegale Auswanderung aus dem Isonzogebiet nach Italien nach dem Zweiten Weltkrieg im Spiegel mündlicher Zeugnisse
    • avtor
      • Urška Strle
    • soavtor
      • Janez Cvirn (ur.)
    • predmet
      • ilegalne migracije
      • izseljenci
      • Posočje
      • ustna zgodovina
      • vsakdanje življenje
      • illegal immigration
      • émigrés
      • Posočje
      • oral history
      • everyday life
    • opis
      • The article focuses on Posočje in the period after the Second World War, when it experienced mass migration within Slovenian ethnic territory and also across the border. Following the premise that individuals are not only passive observers but also active co-creators of their time, the author gives ear to some “invisible” individuals who belonged to illegal emigration currents towards Italy. With the help of oral testimony from émigrés and their contemporaries from Posočje, she tries to present the situation in contemporary society that stimulated emigration. At the same time, she analyses their decision to emigrate. The testimonies reveal that the decision to emigrate was based on various motives. It is precisely because of this fact, which was based on observation of migration processes at the personal level, that it is necessary to reduce the absolute importance of political and economic denominators as the reasons for emigration. At the same time, this questions the universality of official designations of émigrés.
      • Avtorica se v svojem prispevku osredotoča na Posočje, ki je bilo po drugi svetovni vojni priča masovnemu preseljevanju tako znotraj slovenskega ozemlja kot tudi preko meje. Izhajajoč iz premise, da je vsakdo ne le pasivni opazovalec, ampak tudi aktivni sooblikovalec svoje dobe, prisluhne nekaterim »nevidnim« posameznikom, ki so tvorili ilegalne izseljenske tokove proti Italiji. Skozi ustna pričevanja izseljencev in njihovih sodobnikov iz Posočja skuša izpostaviti razmere v tedanji družbi, ki so delovali stimulativno za prebeg, hkrati pa analizirati njihovo odločitev za izselitev. Pričevanja izseljencev razkrivajo, da je bila odločitev za prebeg največkrat rezultat seštevka različnih motivov. Prav to dejstvo, ki izhaja iz opazovanja migracijskih procesov z osebne ravni, kliče po zmanjševanju absolutnosti političnih oziroma ekonomskih imenovalcev kot razlogov za izselitev in hkrati postavlja pod vprašaj univerzalnost uradnih oznak, ki se nanašajo na izseljence.
      • Das Ende des Zweiten Weltkriegs zeichnete neue politische Grenzen auf die Landkarte Europas und brachte neue gesellschaftspolitische Ordnungen. Die gemäß den Beschlüssen der Pariser Friedenskonferenz gezogene Staatsgrenze schnitt, ohne Katastralgrenzen oder Eigentumsstrukturen zu berücksichtigen, in das Leben der Menschen auf beiden Seiten der Grenze. Durch ihre fast hermetische Abriegelung griff die Grenze stark in die bisherigen Überlebensstrategien der Bevölkerung ein. Der Beitrag fokussiert die Mikroebene, das tägliche Leben im slowenischen Teil des Isonzogebietes – das damals nach einem Vierteljahrhundert wieder zur Grenzregion wurde – vom Ende des Zweiten Weltkrieges bis zum Beginn der sechziger Jahre. Basierend auf der relevanten Literatur und mündlichen Zeugnissen von Auswanderern und ihren Zeitgenossen beschreibt die Autorin die Verhältnisse der damaligen Gesellschaft, rekonstruiert die Gründe für die Aussiedlung und spiegelt das Bild der Gesellschaft durch das Prisma der illegalen Auswanderung. Da sich in den unsicheren Zeiten kurz nach dem Krieg die Mehrheit der Flüchtlinge ins Ungewisse begab, werden im Beitrag nur jene Faktoren aufgezeigt, die im Heimatort eine Auswanderung begünstigten, sowie die Gründe für diese Entscheidung; nicht aber jene Faktoren, die den weiteren Weg der Flüchtenden beeinflussten. Zu betonen ist, dass es meist mehr als nur einen Grund für die Auswanderung gibt, was anerkannte Begriffe wie politischer, ökonomischer, abenteuersuchender Emigrant in Frage stellt. Die Untersuchung der Emigrationsgründe am Beispiel des Isonzogebietes (wie auch insgesamt) zeigt eine höhere Komplexität, als dass die Verabsolutierung eines einzigen Grundes gerechtfertigt wäre. Den Anstoß für die Emigration unmittelbar nach dem Krieg gaben vor allem mangelnde Sicherheitsgefühle und schlechte materielle Bedingungen, doch wurden die Entscheidung zu emigrieren und der Zeitpunkt dafür immer durch die Gesamtheit der Lebensumstände des Individuums beeinflusst. Aus den Lebensgeschichten können wir herauslesen, wie unterschiedlich die Menschen Ursachen, Pläne, Erwartungen und getroffene Entscheidungen deuten; wie all diese Elemente beeinflusst werden durch die persönliche Lebensgeschichte, das heimatliche Umfeld, Familienverhältnisse, kulturelle, wirtschaftliche und politische Gegebenheiten und nicht zuletzt auch psychologische Eigenschaften (Ehrgeiz; der Wunsch, Neues kennen zu lernen oder zu reisen; „innere Unruhe“ usw.). In der Emigrationsentscheidung des Individuums verflechten sich oft wirtschaftliche, soziale, politische Umstände und – in viel größerem Maß als meist angenommen – auch persönliche Motive. Diese persönlichen Gründe für eine Auswanderung kommen seltener zum Ausdruck, da die familiären, lokalen und sonstigen Umstände, die den Wunsch, das Heim zu verlassen, anregten, in den Schilderungen meistens nicht preisgegeben werden, sondern geradezu als Tabuthema gelten. Was durch ein formales Interview nicht ans Tageslicht kommt, wird häufig durch mehrmalige informelle Gespräche mit den Informanten oder rein zufällige „Ausrutscher“ enthüllt. Durch das Prisma der Auswanderung betrachtet zeigt das Isonzogebiet im Vergleich mit dem gesamtslowenischen Raum zwar zahlreiche universale Züge, aber auch einige besondere Charakteristika. Gerade letztere unterstreichen die Notwendigkeit, bei der slowenischen Migrationsforschung den Regionen besonderes Augenmerk zu widmen, denn die Besonderheiten, die durch verwaltungs-politische Trennlinien, sozial-kulturelle Eigenheiten und auch geographische Gegebenheiten bedingt sind, erweisen sich häufig als wesentlich für die Erklärung so komplexer Phänomene wie es die Auswanderung ist.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2009
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (1)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekVerginella, MartaZgodovinopisna in politična raba pričevalcaKoper ; MiljeZgodovinsko društvo za Južno Primorsko2012
    Seznam literature v delu (37)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    127Batič, Ksenija»Domovina je tu in domovina je tam«. Raziskava med primorskimi Slovenci o njihovi vrnitvi v SlovenijoDve dotnovini - Two Homelands2003
    127Boyd, MonikaFamily and Personal Networks in International Migration: Recent Developments and New AgendasInternational Migration Review, vol. 231989
    127Boyle, Paul ; Halfacree, Keith ; Robinson, VaughanExploring Contemporary MigrationHarlowAddison Wesley Longman Limited1998
    127Čebulj Sajko, BredaMed srečo in svobodo: avstralski Slovenci o sebiLjubljanaZaložba ZRC1992
    127Čebulj Sajko, BredaRazpotja izseljencev: razdvojena identiteta avstralskih SlovencevLjubljanaZaložba ZRC2000
    127Drnovšek, MarjanNekaj utrinkov iz odnosa slovenske oblasti in Partije do povojnih izseljencevPublikacija VII. Tabor Izseljenskega društva Slovenija v svetu: Republika Slovenija: mati ali mačeha izseljencemLjubljana2000
    127Gombač, JureRepatriacija v Slovenijo po koncu druge svetovne vojneSpet doma? Povratne migracije med politiko prakso in teorijoLjubljanaZaložba ZRC SAZU2006
    127Hoerder, DirkSegmented Macrosystems and Netvvorking IndividualsMigration, migration history, historyBern/ Berlin/Frankfurt am Main/Nevv York/ Paris/WienZaložba Peter Lang1999
    127Iacovetta, FrancaGatekeepers, Reshaping Immigrant Lives in Cold War CanadaToronto2006
    127Kalc, AleksejSelitvena gibanja ob zahodnih mejah slovenskega etničnega prostora: teme in problemiAnnales. Series historia et sociologia1997
    127Kalc, AleksejPoti in usode, Selitvene izkušnje Slovencev iz zahodne mejeKoper - TrstZgodovinsko društvo za južno Primorsko/ Znanstveno-raziskovalno središče Republike Slovenije/Narodna in študijska knjižnica2002
    127Kalc, Aleksej ; Predan, Michela ; Petricig, AlvaroDeriva Nei Continenti: Le Valli del Natisone e i luoghi dellemigrazione negli archivi fotografici di famiglia/Odplavljanje na celine: Nadiške doline in destinacije izseljevanja v družinskih arhivihČedad - ŠpeterZveza slovenskih izseljencev Furlanije Julijske krajine/ Studijski center Nediža/ Slovenci po svetu2008
    127Kobilica, Katarina ; Studen, AndrejVolja do dela je bogastvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem podjetniku Matku Curku (1885-1953) in njegovi družiniNova revijaLjubljana1999
    127Levi, PrimoAli je to človek?LjubljanaCankarjeva založba (Zbirka Moderni klasiki)2004
    127Malnič, AndrejTopografija spomina na novo mejoActa Histriae1998
    127Marušič, BrankoNova GoricaMotovun1988
    127Marušič, BrankoSkozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka GoriškeMestna občina Nova Gorica - Mercator GoriškaNova Gorica2001
    128Massey Douglas et, al.Theories of International Migration: A revievv and AppraisalPopulation and Development Review1993
    128Miklavčič Brezigar, IngaSpomini naše mladosti: etnološki pregled povojnih dogodkov na GoriškemActa Histriae1998
    128Milharčič-Hladnik ; Mirjam in, Mleku ž ; JernejKrila migracij: po meri življenjskih zgodbLjubljanaZaložba ZRC SAZU2009
    128Pavšič, TomažOb stari meji: pričevanja in spominiIdrijaZaložba Bogataj1999
    128Pernišek, FranceMoj begunski dnevnik 1945-1949: My D. P. Camp Diary 1945- 1949LjubljanaStudia Slovenica2007
    128Pirjevec, Jože»Trst je naš!«: Boj Slovencev za morje (1848-1954)Nova revija (zbirka Korenine)Ljubljana2007
    128Portelli, AlessandroThe battle of Valle Giulia : oral history and the art of dialogueUniversity of Wisconsin Press, Madison1997
    128Repe, BožoTihotapijo vse, razen ptičjega mleka. Vpliv nakupovalnega turizma na kulturne spremembe in način življenja v Sloveniji po drugi svetovni vojniZgodovina za vse1998
    128Rupnik, VeronikaPadec zahodne meje: moj nono z glavo v Italiji, z nogami v SFRJ. Pogovor s Cirilo Pregelj iz MirnaŽurnal27
    128Strle, UrškaOdnos slovenskih izseljencev v Kanadi do domovine po drugi svetovni vojniDve domovini/Two homelands2007
    128Šušmelj, JožeOdpiranje meje: Sodelovanje med Novo Gorico in GoricoNova Gorica - Gorica: izzivi in možnosti sobivanjaMestna občina, Nova Gorica1997
    128Švent, RozinaBegunski usodi nasprotiDve domovini: Two homelands1995
    128Thompson, AlistairInterview with Stud TerkelOral history2004
    128Velušček, NadjaPrimorska srečanjaNova Gorica - Gorica: izzivi in možnosti sobivanjaNova Gorica1997
    128Verginella, MartaIstrsko podeželje v vrtincu revolucijeActa Histriae1998
    128Verginella, MartaSuha pasta, pesek in bombe. Vojni dnevnik Bruna TrampužaKoperUniverza na Primorskem, ZRS, Zgodovinsko društvo za južno Primorsko2004
    128Vovko, AndrejIzseljevanje iz Primorske med obema vojnamaZgodovinski časopis1992
    128Zemljic, VidKoledarček slovenskih emigrantov za leto 1946Izdali slovenski emigranti v Italiji.1947
    128Žakelj, AntonBeg v neznanoLjubljanaStudia Slovenica2008
    128Žakelj, FilipTaboriščni arhiv priča, 1. -4. zvezek.Buenos Aires1974