Uveljavljene in prevladujoče razlage nastanka slovenskega naroda predpostavljajo, da se je ta razvil iz poprejšnje slovenske etnične skupnosti. Toda analiza dosedanjega vedenja o predmodernih identitetah, ki upošteva dognanja kulturne antropologije in drugih ved o dinamičnem značaju etničnih skupnosti in ki ne izhaja iz njihove objektivno določljive narave, pokaže, da takšna slovenska etnična skupnost v času, ko se je začel oblikovati moderni slovenski narod, ni obstajala. Prebivalstvo se je v veliki večini identificiralo lokalno, pokrajinsko in deželno, medtem ko predstave o slovenski skupnosti, ki bi se teritorialno ujemala z modernim slovenskim narodom, ni bilo. Tovrstna predstava o posebni slovenski skupnosti ni obstajala niti med izobraženci. Kot nov domislek se je pojavila šele na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Slovenski narod torej v svoji genezi ni poseben primer, ampak je nastal enako in v istem obdobju kot drugi srednjeevropski narodi. Slovenski narod je torej moderen fenomen. Pripadnost temu narodu pa se je šele postopoma razširila med prebivalstvo, in sicer z agitiranjem nacionalističnih organizacij, množično politizacijo in delovanjem države.