V štirinajstih pismih, napisanih v času zasedbe Bosne in Hercegovine leta 1878, opisuje njihov avtor, Tržačan Ivan Mankoč, vzdušje, ki je vladalo v vojaški enoti, v kateri se je takrat bojeval. Ne gre le za opis vojaške rutine, ampak tudi za opis doživljajev v bitkah, v katerih je bil udeležen, oz. v stiku s povsem tujo deželo. Iz pisem prevevata nelagodje in stiska ob preizkušnjah v prvi vojni liniji ter hkrati navezanost na izvirno okolje Trst, kjer je njegova družina (in pozneje on sam) odigrala pomembno vlogo v gospodarskem življenju. Pisma so pričevanje o dogodkih, o katerih ima del zgodovinopisja povsem drugačno sodbo od tiste, ki jo je imel njihov avtor.