logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Delovna, spolna in družbena hierarhija na podeželju: žene kmetov in dékle v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja

Avtor(ji):Maria Papathanassiou
Soavtor(ji):Borut Batagelj (ur.), Simon Zupan (prev.), Tina Bahovec (prev.)
Leto:2015
Založnik(i):Zgodovinsko društvo Celje, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2015, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:delo na podeželju, spol, ženske, kmečke žene, dékle, kmečko gospodinjstvo, gorska območja, avstrijske Alpe, rural labour, gender, women, peasant women, female servants, peasant household, mountainous regions, Austrian Alps
Datoteke (1)
Ime:2015-1_Zgodovina za vse.pdf
Velikost:3.03MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file23147
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek obravnava življenje kmečkih žena (Bäuerinnen) in dékel (Mägde) v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja in temelji predvsem na avtobiografskih zapisih, delu bogatega gradiva, ki ga hrani Univerza na Dunaju. O (meščanskih) služkinjah in njihovem odnosu do žensk (večinoma meščanskega) srednjega razreda, ki so jim služile, je bilo napisanega že veliko, zelo malo pa o ženah kmetov in déklah, ki so svoje delo opravljale v povsem drugačnem kontekstu in večji del skupaj z gospodarjevo ženo. Prispevek obravnava dinamiko med delom, spolom in družbenim položajem. Na avstrijskih kmetijah (še posebej v avstrijskih Vzhodnih Alpah, kjer je bila delovna sila, ki je morala ves čas skrbeti za živino, ključnega pomena za gospodarstvo) so posli običajno predstavljali glavnino delovne sile. Delovna hierarhija se je formalno in v praksi oblikovala po spolu in starosti. Žene kmetov so bile sodelavke, hkrati pa so vodile dékle. Slednje za gospodarja in njegovo ženo niso bile nujno tujke. Nekatere so bile hčere kmečkih delavcev in/ ali bajtarjev, ki so bili pod »zaščito« kmetov, druge (običajno nezakonske) posvojenke, ki so odraščale na kmetiji, daljne sorodnice in celo (pravzaprav pogosto) sorodnice bodisi gospodarja ali njegove žene – včasih kot tete, sestre ali hčere. Žene kmetov so pred poroko običajno služile kot dékle in so imele podobne izkušnje kot ženske, ki so delale zanje. To odpira več vprašanj o vplivu odnosov in življenjskih izkušenj na delo in odnose v kontekstu dela.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/38418
    • naslov
      • Delovna, spolna in družbena hierarhija na podeželju: žene kmetov in dékle v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja
      • Rural labour, gender and social hierarchies: Peasants’ wives and female rural servants in Austria during the late 19th and the first decades of the 20th century
    • avtor
      • Maria Papathanassiou
    • soavtor
      • Borut Batagelj (ur.)
      • Simon Zupan (prev.)
      • Tina Bahovec (prev.)
    • predmet
      • delo na podeželju
      • spol
      • ženske
      • kmečke žene
      • dékle
      • kmečko gospodinjstvo
      • gorska območja
      • avstrijske Alpe
      • rural labour
      • gender
      • women
      • peasant women
      • female servants
      • peasant household
      • mountainous regions
      • Austrian Alps
    • opis
      • Prispevek obravnava življenje kmečkih žena (Bäuerinnen) in dékel (Mägde) v Avstriji ob koncu 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja in temelji predvsem na avtobiografskih zapisih, delu bogatega gradiva, ki ga hrani Univerza na Dunaju. O (meščanskih) služkinjah in njihovem odnosu do žensk (večinoma meščanskega) srednjega razreda, ki so jim služile, je bilo napisanega že veliko, zelo malo pa o ženah kmetov in déklah, ki so svoje delo opravljale v povsem drugačnem kontekstu in večji del skupaj z gospodarjevo ženo. Prispevek obravnava dinamiko med delom, spolom in družbenim položajem. Na avstrijskih kmetijah (še posebej v avstrijskih Vzhodnih Alpah, kjer je bila delovna sila, ki je morala ves čas skrbeti za živino, ključnega pomena za gospodarstvo) so posli običajno predstavljali glavnino delovne sile. Delovna hierarhija se je formalno in v praksi oblikovala po spolu in starosti. Žene kmetov so bile sodelavke, hkrati pa so vodile dékle. Slednje za gospodarja in njegovo ženo niso bile nujno tujke. Nekatere so bile hčere kmečkih delavcev in/ ali bajtarjev, ki so bili pod »zaščito« kmetov, druge (običajno nezakonske) posvojenke, ki so odraščale na kmetiji, daljne sorodnice in celo (pravzaprav pogosto) sorodnice bodisi gospodarja ali njegove žene – včasih kot tete, sestre ali hčere. Žene kmetov so pred poroko običajno služile kot dékle in so imele podobne izkušnje kot ženske, ki so delale zanje. To odpira več vprašanj o vplivu odnosov in življenjskih izkušenj na delo in odnose v kontekstu dela.
      • The paper deals with peasants’ wives (Bäuerinnen) and female rural servants (Mägde) in Austria during the late 19th and the first decades of the 20th century), drawing mainly on autobiographical records kept at a rich documentation of the University of Vienna. Much has been written on (urban) female servants and their relation to (mostly upper) middle class women they served, but very little on peasants’ wives and female rural servants, the latter working within a completely different context and for the most part together with the peasant’s wife. The paper examines the dynamics between work, gender and social position. On austrian farms (especially in the Eastern Austrian Alps, where animal husbandry, demanding permanent labour force was crucial to the economy) rural servants usually constituted the main part of a farm’s labour force. There functioned an work hierarchy formally and essentially structured along gender and age. Peasants’ wives functioned as co-workers but also heads of the groups of female rural servants. The latter were not necessarily strangers to the peasant couple. They could be children of agricultural labourers and/or cottagers “protected” by the peasants, they could be (usually illegitimate) foster children having grown up in the farm, distant relatives and even (in fact often) close relatives of either the peasant himself or his wife – they could be their aunts, sisters or daughters. On their part peasants’ wives had usually worked as female rural servants before their marriage and had then similar experiences to the women who worked on their behalf. Questions arise as to the ways various relations and living experiences interacted with work and relations within its context.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo Celje
    • datum
      • 2015
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    Seznam literature v delu (16)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    Fauve-Chamoux, AntoinetteDomestic service and the formation of European identity : understanding the globalization of domestic work, 16th-21st centuriesBern ; Berlin ; Frankfurt a. M. ; New York ; Oxford ; WienPeter Lang. International Academic Publishers2015
    Klammer, PeterAuf fremden Höfen : Anstiftkinder, Dienstboten und Einleger im GebirgeWien ; Köln ; WeimarBöhlau1992
    von Kürsinger, IgnazLungau, Historisch, ethnographisch und statistisch aus bisher unbenützten, urkundlichen QuellenSalzburgIn Commission der Oberer’schen Buchhandlung1853
    Mitterauer, Michael“Geschlechtsspezifische Arbeitsteilung im ländlichen Raum”Familie und ArbeitsteilungWien ; Köln ; WeimarBöhlau Verlag1992
    Ortmayr, NorberLändliches Gesinde in Oberösterreich, 1918-1938Wien ; Köln ; GrazBöhlau Verlag1986
    Ortmayr, Norbert“Sozialhistorische Skizzen zur Geschichte des ländlichen Gesindes in Österreich”KnechteWien ; Köln ; WeimarBöhlau Verlag1992
    Papathanassiou, MariaAspekte der bergbäuerlichen Lebenswelt in Österreich – vom späten 19. Jahrhundert bis in die ZwischenkriegszeitArbeit gab’s das ganze Jahr2019
    Passrugger, Barbara ; Maderbacher, IlseHartes Brot : aus dem Leben einer BergbäuerinWien ; KölnBöhlau1989
    Scheuninger, RosaBäuerinnen erzählen. Vom Leben, Arbeiten, Kinderkriegen, ÄlterwerdenWien ; Köln ; WeimarBöhlau Verlag2007
    Schuster, MariaAuf der SchattseiteWien ; Köln ; WeimarBöhlau Verlag1997
    Schuster, MariaArbeit gab’s das ganze Jahr. Vom Leben auf einem Lungauer BergbauernhofWien ; Köln ; WeimarBöhlau Verlag2001
    Weber, ThereseMägde. Lebenserinnerungen an die Dienstbotenzeit bei BauernWien ; Köln ; WeimarBöhlau Verlag1991
    Weber, ThereseEinleitungMägde
    Whittle, JaneHousewives and Servants in Rural England. 1440-1650: Evidence of Women’s Work from Probate DocumentsExeterUniversity of Exeter2005
    Wopfner, HermannBergbauernbuch. Volume 1. Siedlungs und Bevölkerungsgeschichte, I.-IInnsbruckUniversitätsverlag Wagner1995
    Wopfner, HermannBergbauernbuch. Volume 3. Wirtschaftliches Leben, VII.-XII. Hauptstück, (Aus dem Nachlass herausgegeben von Nikolaus Grass unter Mitarbeit von Dietrich Thaler)InnsbruckUniversitätsverlag Wagner1997