logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Boj za prehode proti Jadranu – Kras od 12. do 15. stoletja (politično- in vojnozgodovinska skica)

Avtor(ji):Miha Kosi
Soavtor(ji):Miha Prainfalk (ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Rok Janežič (lekt.), Igor Sapač (ilus.), Jakob Klemenčič (ilus.)
Leto:2015
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2015, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:zgodovina, Kras, gradovi, trgovske poti, vojskovanje, oglejski patriarhat, beneška republika, pozni srednji vek, Karst, Late Middle Ages, castles, trade routes, mercenary warfare, Aquileian Patriarchate, Venetian Republic
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Miha Kosi je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:kronika_2015-3-low.pdf
Velikost:6.60MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file23135
Odpri
Prenesi
Opis
Kras v poznem srednjem veku je pomenil obsežno območje od notranjskih kraških polj do neposrednega zaledja obalnih mest. Šlo je za izrazito prehodno območje s prelazi in pomembnimi trgovskimi cestami, z velikim strateškim in ekonomskim značajem. Za prevlado v tej regiji in glavna gospostva Lož, Postojno in Vipavo, so se skozi stoletja borile vse regionalne sile iz Kranjske, Koroške, Furlanije. Koroški Spanheimi, bavarski Andeški in Bogenski v 12. in 13. stoletju; grofje Goriški in oglejski patriarh v 13. in 14. stoletju; Habsburžani, grofje Celjski in Ortenburški v 14.–15. stoletju, in končno Habsburžani ter beneška republika. Avstrijska vladarska hiša je s pridobitvijo Trsta leta 1382 dobila izhod na morje in latentno konfrontacijo z Benetkami. Šele cesar Maksimiljan je v vojni 1508–16 dokončno prevladal v zaledju jadranskih pristanišč in s tem utrdil vlogo habsburškega Trsta. Vojaško in politično dogajanje v kraškem območju je bilo izredno dinamično in nima primerjave v širšem slovenskem območju.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/38295
    • naslov
      • Boj za prehode proti Jadranu – Kras od 12. do 15. stoletja (politično- in vojnozgodovinska skica)
      • A struggle for passes towards the Adriatic - Karst from the 12th to the 15th centuries
    • ustvarjalec
      • Miha Kosi
    • soavtor
      • Miha Prainfalk (ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Rok Janežič (lekt.)
      • Igor Sapač (ilus.)
      • Jakob Klemenčič (ilus.)
    • predmet
      • zgodovina
      • Kras
      • gradovi
      • trgovske poti
      • vojskovanje
      • oglejski patriarhat
      • beneška republika
      • pozni srednji vek
      • Karst
      • Late Middle Ages
      • castles
      • trade routes
      • mercenary warfare
      • Aquileian Patriarchate
      • Venetian Republic
    • opis
      • Kras v poznem srednjem veku je pomenil obsežno območje od notranjskih kraških polj do neposrednega zaledja obalnih mest. Šlo je za izrazito prehodno območje s prelazi in pomembnimi trgovskimi cestami, z velikim strateškim in ekonomskim značajem. Za prevlado v tej regiji in glavna gospostva Lož, Postojno in Vipavo, so se skozi stoletja borile vse regionalne sile iz Kranjske, Koroške, Furlanije. Koroški Spanheimi, bavarski Andeški in Bogenski v 12. in 13. stoletju; grofje Goriški in oglejski patriarh v 13. in 14. stoletju; Habsburžani, grofje Celjski in Ortenburški v 14.–15. stoletju, in končno Habsburžani ter beneška republika. Avstrijska vladarska hiša je s pridobitvijo Trsta leta 1382 dobila izhod na morje in latentno konfrontacijo z Benetkami. Šele cesar Maksimiljan je v vojni 1508–16 dokončno prevladal v zaledju jadranskih pristanišč in s tem utrdil vlogo habsburškega Trsta. Vojaško in politično dogajanje v kraškem območju je bilo izredno dinamično in nima primerjave v širšem slovenskem območju.
      • The Karst in late Middle Ages encompassed a vast area stretching from karst fields in Inner Carniola to coastal towns and their immediate hinterland. It was a highly transitional area with mountain passes and important trade routes affording it a major strategic and economic relevance. For centuries, all major regional powers from Carniola, Carinthia and Friuli struggled to establish their supremacy over this area and its major seigniories of Lož (Laas), Postojna (Adelsberg) and Vipava (Wippach): the Spanheims of Carinthia, the Counts of Bogen and Andechs from Bavaria in the 12th and 13th centuries; the Counts of Gorizia and the Aquileian Patriarch in the 13th and 14th centuries; the Habsburgs, the Counts of Cilli and the Counts of Ortenburg in the 14th and 15th centuries, and finally the Habsburgs and the Venetian Republic. Having acquired Trieste in 1382, the Austrian ruling house secured itself an outlet to the sea, but also found itself in a latent confrontation with Venice. In the war of 1508–1516, Emperor Maximilian ultimately asserted his power over the hinterland of the Adriatic ports and thus strengthened the role of the Habsburg Trieste. The military and political developments in the Karst area were extremely dynamic and have no comparison in the broader Slovenian area.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2015
      • 01. 01. 2015
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd