Po oblikovanju pokrajinske uprave Ljubljanske pokrajine jeseni 1943 so pomembno vlogo v njenem propagandnem aparatu prevzeli mladi bojeviti protikomunisti, glavne smernice pa so določali v krogu predsednika pokrajinske uprave Leona Rupnika. V časopisnih člankih in na protikomunističnih zborovanjih so kritike zaradi domnevnega simpatiziranja s komunističnimi idejami usmerili na intelektualce, med pomembnimi tarčami kritik pa je bila tudi Univerza v Ljubljani. Njeno vodstvo, zlasti rektor Milko Kos, je bilo deležno številnih napadov in žalitev. Na napade so se odzvali odločno, zahtevali spoštovanje univerzitetne avtonomije, a so kmalu spoznali, da od voditeljev Ljubljanske pokrajine ne morejo pričakovati podpore. Pritiski na univerzo so se zaostrovali vse do konca leta 1943, ko se je bilo univerzitetno vodstvo prisiljeno podpisati pod znano t.i. božično protikomunistično spomenico.