logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

Motiv soli v pravljicah – študij primera Krpan z Vrha

Avtor(ji):Milena Mileva Blažič
Soavtor(ji):Katarina Keber (mod.)
Leto:2014
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Zgodovina je slastna. Kulturna zgodovina hrane (1). Četrti panel
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Ključne besede:belo zlato, Fran Levstik, Martin Krpan, motiv, sol, white gold, Fran Levstik, Martin Krpan, motive, salt
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Milena Mileva Blažič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Opis
Članek analizira motiv hrane oz. soli v rokopisni avtorski pravljici Krpan z Vrha (1855), ker je avtorska pripovedka Martin Krpan z Vrha (1858) postala mladinsko branje in je kanonsko besedilo v učnem načrtu za slovenščino. Besedilo je popularizirano preko slikaniške knjižne oblike za mlade in odrasle iz leta 1917. Namen članka je analiza posthumno objavljene Levstikove rokopisne variante besedila v Zbranih delih (1931, 1956), ki jo po bistvenih značilnostih, posebej v drugem delu besedila, lahko definiramo kot avtorsko pravljico, prvi del, ki je znan javnosti, pa je avtorska pripovedka.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37567
    • naslov
      • Motiv soli v pravljicah – študij primera Krpan z Vrha
      • The motif of salt in fairy tales - a case study on Krpan z Vrha
    • ustvarjalec
      • Milena Mileva Blažič
    • soavtor
      • Katarina Keber (mod.)
    • predmet
      • belo zlato
      • Fran Levstik
      • Martin Krpan
      • motiv
      • sol
      • white gold
      • Fran Levstik
      • Martin Krpan
      • motive
      • salt
    • opis
      • Članek analizira motiv hrane oz. soli v rokopisni avtorski pravljici Krpan z Vrha (1855), ker je avtorska pripovedka Martin Krpan z Vrha (1858) postala mladinsko branje in je kanonsko besedilo v učnem načrtu za slovenščino. Besedilo je popularizirano preko slikaniške knjižne oblike za mlade in odrasle iz leta 1917. Namen članka je analiza posthumno objavljene Levstikove rokopisne variante besedila v Zbranih delih (1931, 1956), ki jo po bistvenih značilnostih, posebej v drugem delu besedila, lahko definiramo kot avtorsko pravljico, prvi del, ki je znan javnosti, pa je avtorska pripovedka.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2014
      • 22. 10. 2014
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd