V času epidemij kolere na Kranjskem v 19. stoletju so v boju proti tej nalezljivi črevesni bolezni pomembno vlogo odigrala uradna priporočila oblasti in zdravnikov o hrani, ki naj jo ljudje uživajo, da se bodo obvarovali bolezni. Ljudem so priporočali po eni strani t. i. zdravo in krepko hrano, po drugi strani pa so oblasti v nekaterih kranjskih okrajih med veliko epidemijo kolere leta 1855 organizirale zbiranje donacij s katerimi so razdeljevali hrano oz. kuhali in delili predvsem govejo juho, govedino, kruh in vino bolnikom in rekonvalescentom za boljše okrevanje, revnemu prebivalstvu pa kot varovalno sredstvo pred okužbo oz. obolenjem za kolero. Ker zdravilo za kolero ni obstajalo, je v predbakteriološki dobi ravno zadostna in močna hrana predstavljala neke vrste preventivno sredstvo in zdravilo hkrati, ki bolezni sicer ni neposredno zdravilo, je pa ljudi okrepilo in zmanjševalo obolevnost.