logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Dogodki

/

Konference

Slovenska planinska izobraževanja do 2. svetovne vojne in pomen za slovenstvo

Slovene Mountaineering Education until World War II and Its Meaning for Slovenianness

Soavtor(ji):Ana Marija Lamut (mod.)
Leto:2016
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorjev Peter Mikša, Matija Zorn je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (5)
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:313.04KB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS-SLO-ANG.pdf
Velikost:303.57KB
Format:application/pdf
Ime:Knjiga-povzetkov–book-of-abstracts.pdf
Velikost:895.33KB
Format:application/pdf
Ime:Plakat-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:1.36MB
Format:application/pdf
Opis
Slovenci smo leta 1893 dobili svojo planinsko organizacijo – Slovensko planinsko društvo (SPD), ki si je kot glavno vodilo zadalo narodnoobrambno delo napram Nemcem v slovenskih gorah. Le-te so si, predvsem z urejanjem planinskih poti ter gradnjo koč, lastila nemška planinska društva, ki so delovala pri nas. Med njihovo delovanje je sodilo tudi izobraževanje vodnikov za vodenje po gorah. SPD se jim je zoperstavil na več področjih – postavljal je svoje koče in urejal svoje poti. Kmalu po ustanovitvi je začel izobraževati tudi svoje gorske vodnike ter prek društvene revije – Planinskega vestnika – informiral in izobraževal svoje člane. Že v prvem desetletju 20. stoletja je SPD, z razvejanim delovanjem, uspel našim goram povrniti »slovenski značaj«. Po 1. svetovni vojni je bil SPD bolj gospodarsko usmerjena organizacija, zato se predvsem mladi v njej niso našli in so ustanovili "turistovsko" (turist je tisti, ki dela ture v gore) društvo – Turistovski klub Skala. Skala je bila klub, ki je v veliki meri zaslužen za hiter vzpon slovenskega alpinizma. Kot pobudnik smučanja v dvajsetih letih 20. stoletja mu gredo velike zasluge, da Slovenci danes nismo le "planinski/alpinistični" narod, pač pa tudi "narod smučarjev". To mu je med drugim uspelo tudi z različnimi izobraževalnimi dejavnostmi na tem področju.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37465
    • naslov
      • Slovenska planinska izobraževanja do 2. svetovne vojne in pomen za slovenstvo
      • Slovene Mountaineering Education until World War II and Its Meaning for Slovenianness
    • ustvarjalec
      • Peter Mikša
      • Matija Zorn
    • soavtor
      • Ana Marija Lamut (mod.)
    • predmet
      • Slovensko planinsko društvo
      • Turistovski klub Skala
      • planinstvo
      • alpinizem
      • gorski vodniki
      • Slovenian Mountaineering Society
      • Hiking club Skala
      • mountaineering
      • alpinism
      • mountain guides
    • opis
      • Slovenci smo leta 1893 dobili svojo planinsko organizacijo – Slovensko planinsko društvo (SPD), ki si je kot glavno vodilo zadalo narodnoobrambno delo napram Nemcem v slovenskih gorah. Le-te so si, predvsem z urejanjem planinskih poti ter gradnjo koč, lastila nemška planinska društva, ki so delovala pri nas. Med njihovo delovanje je sodilo tudi izobraževanje vodnikov za vodenje po gorah. SPD se jim je zoperstavil na več področjih – postavljal je svoje koče in urejal svoje poti. Kmalu po ustanovitvi je začel izobraževati tudi svoje gorske vodnike ter prek društvene revije – Planinskega vestnika – informiral in izobraževal svoje člane. Že v prvem desetletju 20. stoletja je SPD, z razvejanim delovanjem, uspel našim goram povrniti »slovenski značaj«. Po 1. svetovni vojni je bil SPD bolj gospodarsko usmerjena organizacija, zato se predvsem mladi v njej niso našli in so ustanovili "turistovsko" (turist je tisti, ki dela ture v gore) društvo – Turistovski klub Skala. Skala je bila klub, ki je v veliki meri zaslužen za hiter vzpon slovenskega alpinizma. Kot pobudnik smučanja v dvajsetih letih 20. stoletja mu gredo velike zasluge, da Slovenci danes nismo le "planinski/alpinistični" narod, pač pa tudi "narod smučarjev". To mu je med drugim uspelo tudi z različnimi izobraževalnimi dejavnostmi na tem področju.
      • In 1893, Slovenes got their mountaineering organization – Slovene Mountaineering Society, main principle of which was national defense against Germans in Slovenian mountains. By organizing hiking trails and building cabins, the German mountaineering societies that worked in Slovenia, felt entitled to Slovenian mountains. Among other things they educated mountain guides. The Slovene Mountaineering Society opposed them on several areas – it was building its own cabins and organizing its own hiking trails. Soon after it was founded it started to educate its own mountain guides and through the Mountaineering gazette tried to inform and educate its members. Already in the first decade of the 20th century the Slovene Mountaineering Society managed restore the “Slovenian character” of Slovenian mountains. After World War I the Slovene Mountaineering Society was a more economically oriented organization, so particularly the youth didn’t find itself in the society and founded a “hiking” society – Hiking club Skala. Skala is largely credited for the rapid rise of Slovenian alpinism. As the initiator of skiing in the 1920s it largely contributed to Slovenians being not only a mountain/alpine, but also a skiing nation. This was achieved with various educational activities in this field.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2016
      • 30. 09. 2016
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd