Prispevek bo govoril o nastajanju slovenskega pomorskega šolstva po drugi svetovni vojni in pomenu šolanja pomorščakov slovenskega rodu v vojnih in trgovskih šolah različnih držav v preteklosti. Poseben poudarek bo namenjen prikazu razmer, časa, okoliščin in razlogov za ustanovitev Slovenske pomorske trgovske akademije, predhodnice današnje pomorske šole, v Semedeli pri Kopru 1. 3. 1947. V tem kontekstu bo poudarjen pomen slovenskega pomorskega in ribiškega šolstva ter začetek izobraževanja in zaposlovanja usposobljenih pomorščakov, saj je to postajalo ključno za potek procesa, v katerem se je vzpostavljalo slovensko pomorstvo. Potreba po ustanovitvi pomorskih šol v naših deželah se je pokazala kmalu potem, ko je Karel VI. leta 1717 razglasil svobodno plovbo po Jadranu. V Trstu in na Reki nastopajoča buržoazija, ki si je v merkantilistični dobi prizadevala za večji uvoz in izvoz preko naših mest, je naravnost terjala od oblasti, da se plovba zaupa strokovno usposobljenim kapitanom in oficirjem. Tako je postajalo vedno bolj nujno usposobiti nov rod pomorščakov, ki bi bil sposoben ne samo pluti in varno voditi ladje po morju. Tudi vedno večja specializacija trgovine je zahtevala šolane kapitane. Spričo takih zahtev je postajala nujna ustanovitev pomorskih šol. Na pomorske šole se namreč niso vpisovali le fantje iz obalnih mest in bližnje okolice, temveč iz celotnega slovenskega narodnega ozemlja. Ob ustanovitvi pomorske šole leta 1947 je časopis Slovenski Jadran zapisal in bolj literarno povzel del bistva tega prispevka: »Tako je postal nekdanji šolar dijak slovenske pomorske šole. Prišel je v osvobojeno slovensko obmorsko mesto tamkaj iz Kranjčevega Prekmurja, iz Prežihove Koroške, iz vinorodne Štajerske, črnih trboveljskih revirjev, sončne Bele Krajine, iz gostoljubne Dolenjske in na videz vase zaprte Gorenjske, iz dežele dobrovoljnih Kraševcev in iz vseh krajev Slovenije.«