Notranjeavstrijsko okolje je bilo med poglavitnimi središči Boškovićeve znanosti ob koncu jezuitske dobe. Stoletje pozneje je enako okolje podprlo atomizem in statistično fiziko v tedanjem predmestju Celovca rojenega Jožefa Stefana in njegovega učenca Ludwiga Boltzmanna, ki je poročil napol Slovenko. Socialno-pedagoška struktura avstrijskih dednih dežel se je izkazala v obeh primerih kot idealna mreža za širjenje dinamičnih in statističnih teorij atomov. V tretje lahko pričakujemo nove napredne prispevke iz istega srednjeevropskega okolja v 21. stoletju. Jezuitski profesorji v Notranji Avstriji in južno od nje so svoje znanje osredotočali v Gradcu in ga obenem prvovrstno razpredali po vsej provinci in zunaj nje v misijonih. Gabrijel Gruber je domače uspehe jezuitskega znanja zanesel po vsem svetu potem, ko je svoje poglavitne preizkuse možnosti za sodobnejši pogon ladij po toku navzgor preizkušal na Muri in urejeval tokove Ljubljanice ter Drave ob Ptuju in Mariboru. Kot jezuitski general je nato sloves notranjeavstrijskega in predvsem slovenskega jezuitskega znanja iz Rusije prenesel v ZDA tako uspešno, da je protestantski predsednik George Washington v Gruberjevo Georgetownsko šolo ob tedanji prestolnici Washington poslal celo svoje nečake; zato portret G. Gruberja kot najvidnejšega jezuitskega učitelja iz slovenskih logov še danes simbolično krasi avlo univerze Georgetown, ne zgolj kot simbol znanja.