V prispevku je opisano izvenšolsko tajno literarno delovanje gojenk Mestnega dekliškega liceja v Ljubljani, njihova "enajsta šola". V šolskih letih 1911/12 in 1912/13 so licejke izdajale skrivni list Gospodična Cizara. V listu so se, skrite za psevdonimi, preizkušale v poeziji, prozi in publicistiki, spuščale so ostre bodice na račun avstrijske politike in reakcionarnih profesorjev. Za sodelavca so pridobile celó Ivana Cankarja in Otona Župančiča. Sotrudnice lista so obiskovale predavanja "Akademije", z Ivanom Cankarjem razpravljale o literaturi in se navduševale nad njegovimi revolucionarnimi idejami. Vse to je vplivalo na svetovnonazorsko opredelitev mladih deklet, vključile so se v tajno politično organizacijo Preporod. Nekaterim dekletom je uspelo z objavo prispevkov v reviji Domači prijatelj, ki jo je urejala Zofka Kveder; toda tudi tu so ostale skrite za psevdonimi. Razrešen je bil psevdonim licejke Vere Kesler. Njeno prvo delo je bilo objavljeno že leta 1911. Prav Vera Kesler je bila med pobudnicami skrivnega lista, ki ga je tudi urejala, ilustrirala in vanj pisala svoje prvence. V "vajalnici" pesnenja v Gospodični Cizari se je tako začela dolga literarna pot pesnice, pisateljice, publicistke in prevajalke Vere Kesler Albreht.