/
Dogodki
/
Konference
Literarni kanon v avstrijski gimnaziji pred 1. svetovno vojno na primeru državne gimnazije v Gorici
Avtor(ji):Matic Batič
Soavtor(ji):Željko Oset (mod.)
Leto:2016
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Ključne besede:literarni kanon, zgodovina izobraževanja, gimnazija, Avstro-Ogrska, Gorica, literary canon, history of education, secondary school, Austria-Hungary, Gorizia
Avtorske pravice:
To delo avtorja Matic Batič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (5)
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:313.04KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22602
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS-SLO-ANG.pdf
Velikost:303.57KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22603
Ime:Knjiga-povzetkov–book-of-abstracts.pdf
Velikost:895.33KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22604
Ime:Plakat-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:1.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22605
Opis
Namen razprave je predstaviti osnovne značilnosti gimnazijskega literarnega kanona v avstrijski (cislajtanski) polovici dvojne monarhije na začetku 20. stoletja preko analize letnih poročil Državne gimnazije v Gorici. Literarni kanon lahko opredelimo kot skupek literarnih del, ki iz različnih razlogov v določeni družbi (ter določenem časovnem obdobju) veljajo kot izrazito dragocena, pomembna in vplivna. Skladno s tem želijo družbe preko svojih institucij znanje o njih prenesti tudi na prihodnje rodove, kar se vse od vzpostavitve moderne države dogaja predvsem v šoli. Ker je sestava različnih literarnih kanonov vedno odvisna od sočasnih estetskih, idejnih, religioznih in drugih prepričanj, ne moremo resnično razumeti njihove sestave brez seznanitve s širšim družbenim kontekstom. Skladno s tem je razprava razdeljena na dva dela. V prvem delu so shematično predstavljeni ideali t.i. neohumanizma, prevladujočega filozofsko-pedagoškega gibanja 19. stol. v srednji Evropi ter položaj gimnazije v izobraževalnem sistemu habsburške monarhije. Drugi, empirični del, pa prikazuje izbrane avtorje in njihova dela, ki so jih obravnavali dijaki na goriški gimnaziji na začetku 20. stol. Že sama razporeditev ur kaže na izrazito prevlado humanističnih predmetov, predvsem jezikov oz. literature. Pri obravnavanih avtorjih prevladujejo predstavniki grško-rimske antike, v okviru nacionalnih literarnih kanonov pa avtorji »neoklasične« usmeritve. Spričo kulturno-normativne vloge, ki jo literarni kanon vedno igra v določeni družbi, razprava odpira vpogled v širši družbeno-kulturni kontekst habsburške monarhije pred začetkom prve svetovne vojne.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37428
- naslov
- Literarni kanon v avstrijski gimnaziji pred 1. svetovno vojno na primeru državne gimnazije v Gorici
- The Literary Canon in Austrian Grammar School before World War I in the State Grammar School in Gorizia
- ustvarjalec
- Matic Batič
- soavtor
- Željko Oset (mod.)
- predmet
- literarni kanon
- zgodovina izobraževanja
- gimnazija
- Avstro-Ogrska
- Gorica
- literary canon
- history of education
- secondary school
- Austria-Hungary
- Gorizia
- opis
- Namen razprave je predstaviti osnovne značilnosti gimnazijskega literarnega kanona v avstrijski (cislajtanski) polovici dvojne monarhije na začetku 20. stoletja preko analize letnih poročil Državne gimnazije v Gorici. Literarni kanon lahko opredelimo kot skupek literarnih del, ki iz različnih razlogov v določeni družbi (ter določenem časovnem obdobju) veljajo kot izrazito dragocena, pomembna in vplivna. Skladno s tem želijo družbe preko svojih institucij znanje o njih prenesti tudi na prihodnje rodove, kar se vse od vzpostavitve moderne države dogaja predvsem v šoli. Ker je sestava različnih literarnih kanonov vedno odvisna od sočasnih estetskih, idejnih, religioznih in drugih prepričanj, ne moremo resnično razumeti njihove sestave brez seznanitve s širšim družbenim kontekstom. Skladno s tem je razprava razdeljena na dva dela. V prvem delu so shematično predstavljeni ideali t.i. neohumanizma, prevladujočega filozofsko-pedagoškega gibanja 19. stol. v srednji Evropi ter položaj gimnazije v izobraževalnem sistemu habsburške monarhije. Drugi, empirični del, pa prikazuje izbrane avtorje in njihova dela, ki so jih obravnavali dijaki na goriški gimnaziji na začetku 20. stol. Že sama razporeditev ur kaže na izrazito prevlado humanističnih predmetov, predvsem jezikov oz. literature. Pri obravnavanih avtorjih prevladujejo predstavniki grško-rimske antike, v okviru nacionalnih literarnih kanonov pa avtorji »neoklasične« usmeritve. Spričo kulturno-normativne vloge, ki jo literarni kanon vedno igra v določeni družbi, razprava odpira vpogled v širši družbeno-kulturni kontekst habsburške monarhije pred začetkom prve svetovne vojne.
- Purpose of the paper is to present the basic characteristics of the literary canon in grammar schools in the Austrian (Cisleithania) half of the dual monarchy at the beginning of the 20th century, through the analysis of annual reports of state grammar school in Gorizia. Literary canon can be defined as a unit of literary works, which are regarded as highly valuable, important and influential for various reasons in a given society (and in a certain period of time). In accordance with this, societies want to pass the knowledge about them on to the next generations through their institutions. Since the creation of modern society, this happens mainly in schools. Since the structure of various literary canons is always dependent on the concurrent aesthetic, ideational, religious and other beliefs, we cannot truly understand their structure without being familiarized with the wider social context. In accordance with this, the paper is divided into two parts. The first part systematically introduces the ideals of the so-called Neohumanism, the dominant philosophical-pedagogical movement of the 19th century in Central Europe, as well as the position of the grammar school in the educational system of the Habsburg monarchy. The second, empirical part, shows selected authors and their works, which were discussed by students of the grammar school in Gorizia at the beginning of the 20th century. Class scheduling itself shows the predominance of humanistic subjects, especially languages or literature. Among the discussed authors, there is a predominance of representatives of Greco-Roman antiquity. In national literary canon context, authors of Neoclassicism dominate. In view of the cultural-normative role of the literary canon in a particular society, the paper offers insights into the wider socio-cultural context of the Habsburg monarchy before World War I.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 2016
- 28. 09. 2016
- tip
- video
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd