Fran Orožen (1853-1912), geograf in zgodovinar, ki se je šolal na Dunaju in diplomiral pri prof. Symoniju, je v letih 1906-1909 vodil društvo slovenskih profesorjev. Njegov profesor in mentor Symony je nanj zelo močno vplival s poudarjanjem empiričnega raziskovanja in opazovanja gora. Orožen je bil med pobudniki ustanovitve Slovenskega planinskega društva in tudi prvi predsednik SPD ter pobudnik za izhajanje planinskega vestnika. V planinstvu je videl predvsem način spoznavanja gora z vso naravno in kulturno dediščino, v svoji pedagoški misli, ki se je odrazila predvsem v razpravah, objavljenih v Učiteljskem tovarišu, pa je predvsem utemeljeval doživljajsko in izkustveno učenje domoznanstva. »Pouk se mora naslanjati na mnogo vprašanj, ki vodijo učenca do tega, da kolikor mogoče sam reši zahtevano zemljepisno nalogo. Kar si je učenec sam pridobil, to postane njegova prava lastnina in vzbuja v njem veselje do dela in zanimanje do predmeta, kar je ravno pri zemljepisnem pouku velike važnosti. Iz tega pa je razvidno, da se mora učitelj posluževati pri zemljepisu heuristične metode in nato gledati, da postanejo učenci samouki, ki si bodo v poznejših letih sami razširili potrebno zemljepisno znanje« je zapisal že leta 1900. Planinski vestnik je videl predvsem kot poljudnoznanstveno revijo in v času njegovega SPD je to pretežno tudi bila. Dobrih sto let kasneje je zelo zanimivo primerjati Orožnove poglede in izhodišča stroke, ki je v Sloveniji žal zelo malo prepoznana in poznana, še manj pa uporabljena – to je interpretacija dediščine. Gre za izrazito interdisciplinarno stroko, ki jo zlasti avtorji v ZDA štejejo v širši okvir strateškega komuniciranja s poudarkom na vrednotah, v Evropi pa se uveljavlja predvsem kot humanistični koncept vseživljenjskega izobraževanja, ki temelji na doživljanju naravne in kulturne dediščine in oblikovanju osebnega, poglobljenega odnosa do nje. Več kot sto let stare Orožnove misli o učenju domoznanstva ob dejavnostih v naravi, zlasti gorski, se kažejo v kontekstu sodobne stroke interpretacije dediščine kot presenetljivo daljnovidne. Zlasti v današnjem času, ko večina obiskovalcev gorski svet doživlja le kot športni poligon, brez poglobljene želje odkrivati, spoznavati in razumeti.