/
Dogodki
/
Konference
Od renesančnih akademij do primorske univerze
Soavtor(ji):Matic Batič (mod.)
Leto:2016
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana, Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Humanizem in akademije
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Ključne besede:akademije, Collegio dei Nobili, c. kr. gimnazija, trojezično učiteljišče, Univerza na Primorskem, academies, Imperial-Royal grammarschool, trilingual teachertraining college, University of Primorska
Avtorske pravice:
To delo avtorjev Lucija Čok, Salvator Žitko je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (5)
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:313.04KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22602
Ime:program-38-zborovanja-ZZDS-SLO-ANG.pdf
Velikost:303.57KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22603
Ime:Knjiga-povzetkov–book-of-abstracts.pdf
Velikost:895.33KB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22604
Ime:Plakat-38-zborovanja-ZZDS.pdf
Velikost:1.36MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22605
Opis
Več stoletij so v Slovenski Istri nastajala posamezna žarišča, kjer sta se kovala znanje in krepila primorska intelektualna moč. Zgodovinski pogled na čas koprskih akademij (16. – 18. stol.), delovanje beneškega Collegia dei Nobili, francoskega liceja, avstrijske c. kr. gimnazije, ki se ji je v drugi polovici 19. stoletja pridružilo še trojezično učiteljišče (1875/6 – 1909), so osnove, na katerih se je kasneje gradilo visokošolsko izobraževanje. Ustanovitev univerze v Ljubljani 1919 in predhodna prizadevanja po ustanovitvi univerze v Trstu predstavljajo prve stvarne dosežke na tej poti. Šele v 70. letih 20. stoletja so nastajali prvi centri visokega šolstva izven slovenske prestolnice. Pospešeno dinamiko dogajanja v drugi polovici 20. stoletja so ustvarjale posamezne interesne skupine, ki so oblikovale prve študijske programe in snovale raziskovalne projekte. Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko je ustanovilo založbo Annales. V Kopru sta Visokošolsko središče in Znanstvenoraziskovalne središče združevala pobude in koordinirala ustanavljanje prvih visokih šol. Nastajati so začeli prvi dokumenti na državnem nivoju v prid ustanovitve javne univerze. Podlage za njeno ustanovitev je skupaj z državo in akademsko stroko gradilo tudi primorsko gospodarstvo. Državni zbor RS je 29. januarja 2003 končno sprejel Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37417
- naslov
- Od renesančnih akademij do primorske univerze
- From the Academies of Renaissance to the University of Primorska
- ustvarjalec
- Lucija Čok
- Salvator Žitko
- soavtor
- Matic Batič (mod.)
- predmet
- akademije
- Collegio dei Nobili
- c. kr. gimnazija
- trojezično učiteljišče
- Univerza na Primorskem
- academies
- Imperial-Royal grammarschool
- trilingual teachertraining college
- University of Primorska
- opis
- Več stoletij so v Slovenski Istri nastajala posamezna žarišča, kjer sta se kovala znanje in krepila primorska intelektualna moč. Zgodovinski pogled na čas koprskih akademij (16. – 18. stol.), delovanje beneškega Collegia dei Nobili, francoskega liceja, avstrijske c. kr. gimnazije, ki se ji je v drugi polovici 19. stoletja pridružilo še trojezično učiteljišče (1875/6 – 1909), so osnove, na katerih se je kasneje gradilo visokošolsko izobraževanje. Ustanovitev univerze v Ljubljani 1919 in predhodna prizadevanja po ustanovitvi univerze v Trstu predstavljajo prve stvarne dosežke na tej poti. Šele v 70. letih 20. stoletja so nastajali prvi centri visokega šolstva izven slovenske prestolnice. Pospešeno dinamiko dogajanja v drugi polovici 20. stoletja so ustvarjale posamezne interesne skupine, ki so oblikovale prve študijske programe in snovale raziskovalne projekte. Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko je ustanovilo založbo Annales. V Kopru sta Visokošolsko središče in Znanstvenoraziskovalne središče združevala pobude in koordinirala ustanavljanje prvih visokih šol. Nastajati so začeli prvi dokumenti na državnem nivoju v prid ustanovitve javne univerze. Podlage za njeno ustanovitev je skupaj z državo in akademsko stroko gradilo tudi primorsko gospodarstvo. Državni zbor RS je 29. januarja 2003 končno sprejel Odlok o ustanovitvi Univerze na Primorskem.
- For centuries several centers appeared in Slovenian Istria, in which knowledge grew and intellectual faculties strengthened. The historical view on the time of the academies in Koper (16th – 18th century), the activities of the Venetian Collegia dei Nobili, the French lyceum, the Austrian ImperialRoyal grammar school, the trilingual teacher-training college (1875/6 – 1909), which joined in the second part of the 19th century the Austrian Imperial-Royal grammar school, form the basis on which higher education was later built. The establishment of the University of Ljubljana, 1919, and preliminary efforts for establishing the University in Trieste, represent the first real accomplishments along the way. It was only in the 1970s, when first centers of higher education were created outside the Slovenian capital. The dynamics of events, in the second part of the 20th century, were created by different interest groups, which formed the first study program and research projects. The Historical Society of Southern Primorska established the Annales press. The Higher education center and the Science and research center in Koper unified the initiatives and coordinated the establishment of the first real colleges. After a while first documents on national level in the favor of establishing a public University were created. The basis for its establishment was built by state and academic profession together with the littoral economy. The parliament finally passed the Act about the establishment of the University of Primorska on 29th January 2003.
- založnik
- Zveza zgodovinskih društev Slovenije
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 2016
- 28. 09. 2016
- tip
- video
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd