Ozemlje današnje Slovenije se je kot del drugih državnih tvorb v zadnjem stoletju večkrat znašlo v primežu sankcij mednarodne skupnosti. Z analizo smo zajeli dva primera, v katerih je sankcije uvajalo Društvo narodov, in sicer grožnjo z ekonomskimi sankcijami in sprožitev postopka proti Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev leta 1921 zaradi nespoštovanja meje z Albanijo, določene leta 1913, in vojaških vpadov na njeno ozemlje, ter ekonomske sankcije proti Kraljevini Italiji leta 1935 zaradi njenega vojaškega napada na Abesinijo. Prvi primer je bil uspešen, saj so sankcije učinkovale in prinesle želeni rezultat, še preden so bile formalno uvedene, drugi pa je bil neuspešen, saj ni ustavil vojaške agresije. Razlogi za uspeh sankcij v primeru Kraljevine SHS so predvsem v manj ambicioznem cilju, složnosti članic Društva narodov in ranljivosti novonastale države, medtem ko so razlogi za njihov neuspeh v primeru Italije v preveliki ambicioznosti cilja glede na uporabljena sredstva, premajhni složnosti in preveliki neodločnosti članic Društva narodov, necelovitosti ekonomskih sankcij, vlogi tretjih držav ter v nacionalističnem odzivu Italije na sankcije.