Avtor na osnovi proučevanja arhivskih virov in literature obravnava odločilne ukrepe generala Maistra in njegovih borcev, ki so ob koncu prve svetovne vojne in tik po njej zagotovili, da so bile pod poveljstvom generala Maistra vzpostavljene enote, ki so bile sicer formacijsko podobne tistim pred vojno, vendar popolnoma drugačne, predvsem nacionalne strukture in linije poveljevanja, ter so odločilno vplivale na oblikovanje severne meje novonastale države. Te dogodke izpred skoraj sto let povezuje z oblikovanjem oboroženih sil in vojaškim delovanjem v času obrambne vojne, ko se je Teritorialna obramba Slovenije iz drugorazredne rezervne vojske, podobno kot leta 1918 »Maistrova vojska«, preoblikovala v sodobne obrambne sile in skupaj s slovensko milico, civilno zaščito in ob podpori prebivalstva nastopila proti nasprotni strani samozavestno in popolnoma enakovredno ter zavarovala nastajanje in obranila neodvisnost slovenske države. Obe pa predstavljata domoljubni imperativ delovanja Slovenske vojske danes.