Avtor v prispevku analizira odzive laikov in duhovščine Rimskokatoliške cerkve na Slovenskem na fenomene, ki so v obdobju med svetovnima vojnama vse bolj intenzivno posegali na področje vsakdanjega življenja: znanost, prisotnost nekatoliških ver ter množični mediji. Za »boj« proti »nemoralnostim« se je ustanovilo več organizacij, angažiralo osebe vseh generacij, pri čemer se po eni strani kaže razmeroma visoka stopnja samoiniciativnosti, po drugi strani pa tudi nestrpnost in globoka vpetost v ideološko mrežo Cerkve.