logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Volitve v ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino leta 1927 in njihove posebnosti glede na parlamentarne volitve v Sloveniji

Avtor(ji):Miroslav Stiplovšek
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2014
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2014, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenija, politične volitve, samouprava, oblastna skupščina, Narodna skupščina, ljubljanska oblast, mariborska oblast, Slovenia, politics elections, self‑government, Administrative Unit Assembly, National Assembly, Ljubljana Administrative Unit, Maribor Administrative Unit
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Miroslav Stiplovšek je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_2014-1.pdf
Velikost:28.56MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22601
Odpri
Prenesi
Opis
Vidovdanska ustava je za največje upravne enote imenovane oblasti določala volitve oblastnih skupščin kot najvišjih organov samouprave v njih. Kljub temu, da so imele le omejene kompetence, so centralistične politične sile do leta 1927 preprečevale izvolitev in začetek delovanja oblastnih skupščin. Volilna zakonodaja zanje je bila podobna kot za Narodno skupščino, pomembna pa je bila razlika glede volilnih okrajev in števila poslancev. V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino so v 30 slovenskih okrajih in mestih volili 106 poslancev, v treh volilnih enotah pa 26 poslancev Narodne skupščine iz Slovenije. V obeh oblastnih skupščinah je sicer absolutno zmago dosegla Slovenska ljudska stranka, toda samostojno ali prek volilnih blokov je poslanske mandate v njih dobilo še sedem političnih strank, kar prispeva k izpopolnitvi podobe tedanjega političnega življenja na posameznih območjih Slovenije. Volitve v oblastni skupščini so pokazale spremembe moči nekaterih strank od parlamentarnih volitev leta 1925 in so napovedale rezultate volitev v Narodno skupščino septembra 1927 v Sloveniji.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37308
    • naslov
      • Volitve v ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino leta 1927 in njihove posebnosti glede na parlamentarne volitve v Sloveniji
      • Particularities in view of Slovenian Parliamentary Elections
    • ustvarjalec
      • Miroslav Stiplovšek
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • predmet
      • Slovenija
      • politične volitve
      • samouprava
      • oblastna skupščina
      • Narodna skupščina
      • ljubljanska oblast
      • mariborska oblast
      • Slovenia
      • politics elections
      • self‑government
      • Administrative Unit Assembly
      • National Assembly
      • Ljubljana Administrative Unit
      • Maribor Administrative Unit
    • opis
      • Vidovdanska ustava je za največje upravne enote imenovane oblasti določala volitve oblastnih skupščin kot najvišjih organov samouprave v njih. Kljub temu, da so imele le omejene kompetence, so centralistične politične sile do leta 1927 preprečevale izvolitev in začetek delovanja oblastnih skupščin. Volilna zakonodaja zanje je bila podobna kot za Narodno skupščino, pomembna pa je bila razlika glede volilnih okrajev in števila poslancev. V ljubljansko in mariborsko oblastno skupščino so v 30 slovenskih okrajih in mestih volili 106 poslancev, v treh volilnih enotah pa 26 poslancev Narodne skupščine iz Slovenije. V obeh oblastnih skupščinah je sicer absolutno zmago dosegla Slovenska ljudska stranka, toda samostojno ali prek volilnih blokov je poslanske mandate v njih dobilo še sedem političnih strank, kar prispeva k izpopolnitvi podobe tedanjega političnega življenja na posameznih območjih Slovenije. Volitve v oblastni skupščini so pokazale spremembe moči nekaterih strank od parlamentarnih volitev leta 1925 in so napovedale rezultate volitev v Narodno skupščino septembra 1927 v Sloveniji.
      • With regard to the appointed authorities of the largest administrative units, the St. Vitus’ Day Constitution provided for the elections to the Administrative Unit Assemblies as the highest self‑government bodies in these units. Despite the fact that the centralist political forces had limited competences, they managed to prevent the elections and the commencement of the operations of Administrative Unit Assemblies until 1927. The electoral law relevant for the Administrative Unit Assemblies was similar as in case of the National Assembly. However, the differences with regard to electoral districts and number of Assembly Members were significant. 106 Assembly Members were elected for the Ljubljana and Maribor Administrative Unit Assemblies in 30 Slovenians electoral districts and cities; while 26 Members of the National Assembly from Slovenia were elected in three electoral units. Slovenian People’s Party achieved an absolute victory in both Administrative Unit Assemblies. However, independently or through electoral blocs seven other political parties received mandates in these Assemblies, which contributed to the improved picture of the contemporary political life in the individual regions of Slovenia. The Administrative Unit Assembly elections indicated the changing power of certain parties since the parliamentary elections of 1925 and foresaw the results of the National Assembly election results in September 1927 in Slovenia.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2014
      • 01. 01. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd