logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Z vzgojo do največje možne sreče ljudstva: nekaj poudarkov iz zgodovine "razsvetljevanja ljudstva" na Slovenskem v 18. in v prvi polovici 19. stoeltja

Avtor(ji):Andrej Studen
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2014
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Vir(i):Prispevki za novejšo zgodovino, 2014, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenija, Slovenci, razsvetljenstvo, vzgoja, kmetijstvo, Slovenia, Slovenes, enlightenment, education, agriculture
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Andrej Studen je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:prispevki_2014-1.pdf
Velikost:28.56MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22601
Odpri
Prenesi
Opis
Neomajna vera v vzgojljivost, v potrebo po vzgoji ljudi je bila v središču emancipacijskih predstav razsvetljenstva 18. stoletja. Svoje ideje so razumniki 18. stoletja zato želeli razširiti med kar najširši krog ljudi. V okviru široke kampanje navajanja prebivalstva na delo, pridnost in umno gospodarstvo se je vedno večja pozornost posvečala vzgoji ljudstva. Razsvetljensko usmerjene izobražence iz vrst plemstva, uradništva, duhovščine in premožnega meščanstva, ki so bili prepričani, da je mogoče z izobrazbo in vzgojo človeka osvoboditi spon nevednosti in vzpostaviti umnejši družbeni red, ki bo vsem ljudem zagotavljal možnosti za dosego »največje možne sreče«, srečamo tudi na Slovenskem. Središče novega duha je v 70. letih 18. stoletja postala Ljubljana. V študiji primerov avtor obravnava nekatere vidnejše razsvetljence 18. stoletja (Campe, Becker, Franklin), opozori na vzgojno-poučen pomen njihovih del in problematizira recepcijo in prevode njihovih del na Slovenskem. Benjamin Franklin naj bi poleg drugih vzorov vplival tudi na izdajanje Velike pratike (1795–97), h kateremu je Valentina Vodnika spodbudil eden najvidnejših takratnih intelektualcev Žiga Zois. Resno oviro pri razširjanju podukov v domačem jeziku je seveda predstavljala takratna izredno nizka pismenost. Pomembni posredniki med tiskano besedo in ljudstvom so bili zlasti duhovniki.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37302
    • naslov
      • Z vzgojo do največje možne sreče ljudstva: nekaj poudarkov iz zgodovine "razsvetljevanja ljudstva" na Slovenskem v 18. in v prvi polovici 19. stoeltja
      • Educating the People to Ensure Their Greatest Possible Happiness: a few emphases from the history of »enlightening the people« in Slovenia in the 18th and the first half of the 19th century
    • avtor
      • Andrej Studen
    • soavtor
      • Zdenko Čepič (odg. ur.)
      • Damijan Guštin (gl. ur.)
      • Borut Praper (prev.)
      • Bojana Samarin (lekt.)
    • predmet
      • Slovenija
      • Slovenci
      • razsvetljenstvo
      • vzgoja
      • kmetijstvo
      • Slovenia
      • Slovenes
      • enlightenment
      • education
      • agriculture
    • opis
      • Neomajna vera v vzgojljivost, v potrebo po vzgoji ljudi je bila v središču emancipacijskih predstav razsvetljenstva 18. stoletja. Svoje ideje so razumniki 18. stoletja zato želeli razširiti med kar najširši krog ljudi. V okviru široke kampanje navajanja prebivalstva na delo, pridnost in umno gospodarstvo se je vedno večja pozornost posvečala vzgoji ljudstva. Razsvetljensko usmerjene izobražence iz vrst plemstva, uradništva, duhovščine in premožnega meščanstva, ki so bili prepričani, da je mogoče z izobrazbo in vzgojo človeka osvoboditi spon nevednosti in vzpostaviti umnejši družbeni red, ki bo vsem ljudem zagotavljal možnosti za dosego »največje možne sreče«, srečamo tudi na Slovenskem. Središče novega duha je v 70. letih 18. stoletja postala Ljubljana. V študiji primerov avtor obravnava nekatere vidnejše razsvetljence 18. stoletja (Campe, Becker, Franklin), opozori na vzgojno-poučen pomen njihovih del in problematizira recepcijo in prevode njihovih del na Slovenskem. Benjamin Franklin naj bi poleg drugih vzorov vplival tudi na izdajanje Velike pratike (1795–97), h kateremu je Valentina Vodnika spodbudil eden najvidnejših takratnih intelektualcev Žiga Zois. Resno oviro pri razširjanju podukov v domačem jeziku je seveda predstavljala takratna izredno nizka pismenost. Pomembni posredniki med tiskano besedo in ljudstvom so bili zlasti duhovniki.
      • The unshakeable faith in educability and the need to educate people was in the centre of the emancipation concepts of the 18th‑century enlightenment. Therefore the 18th‑century intellectuals wanted to spread their ideas among the widest possible circle of people. In the context of their widespread campaign of accustoming the population to work, diligence and prudent economy, increasing amounts of attention were paid to the education of the people. Also in Slovenia we encounter enlightenment‑oriented intellectuals from the ranks of nobility, bureaucracy, clergy and wealthy bourgeoisie, who were convinced that through education and schooling the people could be liberated from the chains of ignorance and that a more rational social order could be established, allowing everybody to achieve the »greatest possible happiness«. In the 1770s Ljubljana became the centre of the new spirit. In his case study the author of the article focuses on some of the more prominent members of the 18th‑century enlightenment (Campe, Becker, Franklin), underlines the educational and pedagogical importance of their works, and explores the reception and translations of their works in Slovenia. Besides being an inspiration in other areas, Benjamin Franklin supposedly also influenced the publication of Velika pratika (1795–97), which Valentin Vodnik was encouraged to work on by one of the most notable intellectuals at the time, Žiga Zois. Of course, the exceedingly low literacy rate at the time presented a serious obstacle to the dissemination of information in the Slovenian language. Therefore priests were especially important as intermediaries between the printed word and the people.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2014
      • 01. 01. 2014
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (1)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    2.01 Znanstvena monografijaČuček, FilipSvoji k svojim : na poti k dokončni nacionalni razmejitvi na Spodnjem Štajerskem v 19. stoletjuLjubljanaInštitut za novejšo zgodovino2016
    Seznam literature v delu (26)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    10Overhoff ; JürgenBenjamin Franklins Philadelphia Academy und das Dessauer Philanthropin : zwei Modelle schulischer Toleranzerziehung in Amerika und Deutschland (1749–1793)Die Entdeckung von Volk, Erziehung und Ökonomie im europäischen Netzwerk der AufklärungBremenEd. Lumière2011
    10Borgstedt ; AngelaDas Zeitalter der AufklärungDarmstadtWissenschaftliche Buchgesellschaft2004
    11Pfeisinger ; GerhardArbeitsdisziplinierung und frühe Industrialisierung 1750–1820Wien / Köln / WeimarBöhlau2006
    11Golob ; AndreasKatechismen, sokratische Erzählungen, Merksätze : Medien der Gesundheitserziehung um 1800Virus. Beiträge zur Sozialgeschichte der MedizinWien2009
    12Münch ; PaulLebensformen in der frühen Neuzeit 1500–1800Frankfurt a. M.Ullstein1996
    12Hartman ; ErnstJean Jacques Rousseaus Einfluss auf Joachim Heinrich CampeNeuenburgF. Nelson1904
    12Rousseau ; Jean, JacquesEmil ali o vzgoji : Emil od 12. do 15. leta starostiLjubljanaDZS1959
    12Jesenšek ; MarkoSopomenskost besedja v Cafovem prevodu Robinsona mlajšegaSlovenski roman / Mednarodni simpozij Obdobja – metode in zvrsti, Ljubljana 5.–7. december 2002LjubljanaCenter za slovenščino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete2003
    12Caf ; OroslavRobinson Mlajši. Knižica predragi slovenski mladosti za uk ino kratek časCeljeFranz Dirnbök1849
    13Schmitt ; HannoDer sanfte Modernisierer Friedrich Eberhard von Rochow : eine NeuinterpretationVernunft fürs Volk: Friedrich Eberhard von Rochow 1734–1805 im Aufbruch PreußensBerlinHenschel2001
    13Im, Hof ; UlrichEvropa v času razsvetljenstvaLjubljanaZaložba *cf.2005
    13Hermann ; Benedikt, FranzReisen durch Oesterreich, Steyermark, Kärnten, Krain, Italien, Tyrol, Salzburg und Baiern im Jahre 1780WienWapplerischen Buchhandlung1781
    15Maček ; JožeSchwizenova inštrukcija za upravnike državnih posestev iz leta 1788Zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Suplement 17 – KmetijstvoLjubljana1992
    15Böning ; HolgerFriedrich Eberhard von Rochow und seine Wirkung in der deutschen VolksaufklärungVernunft fürs Volk: Friedrich Eberhard von Rochow 1734–1805 im Aufbruch PreußensBerlinHenschel2001
    15Becker ; Rudolph, ZachariasKmetam sa potrebo inu pomozh ali Uka polne vesele, inu shalostne pergodbe te vasy Mildhaym : sa mlade, inu stare ludyDunajChristian Grosser1789
    15Wester ; JosipMisli ob Literarni pratikiLjubljanski zvon1914
    16Fehlhaber ; NilsDie Wirksamkeit schriftlicher Publikationen in der Volksaufklärunghttp:// www.lwg.uni-hannover.de/w/index.php?title=Volksaufklärung&oldid=6281
    17Schmidt ; VladoZgodovina šolstva in pedagogike na Slovenskem : I. delLjubljana1963
    17Čeč ; Dragica»Da bo dobro izbral med tistimi potencialnimi rejniškimi starši, ki bodo najbolje izpolnjevali namene njegovega veličanstva« : o vlogi posrednika pri oskrbi najdenčkovActa Histriae2013
    17Zientara ; WłodzimierzDie Übersetzung des »Noth- und Hülfsbüchleins« in die polnische SpracheDie Entdeckung von Volk, Erziehung und Ökonomie im europäischen Netzwerk der AufklärungBremenEd. Lumière2011
    18Vidmar ; LukaZoisova literarna republika : vloga pisma v narodnih prerodih Slovencev in SlovanovLjubljana2010
    19Benkovič ; JosipSlovenski koledarji in koledarnikiDom in svet1895
    19Ilešič ; FranBenjamin Franklin v naši književnostiLjubljanski zvon1915
    20Müller ; WilhelmBenjamin Franklin : Aus dem Leben eines Volksmannes und VolkserziehersFrankfurt am MainGrieser1910
    Franklin ; BenjaminPrava pót k’ dobrimu Stanu, ali ena beséda ob pravim časi. Nékaj za vsakiga človeka : Na pervo iz Angleškiga v Némški, zdaj pak s’ pervolenjam Vikši Gosposke v’ Slovenski jezik prestavlenaGradec1812
    20Rozman ; FrancSocialna struktura naročnikov »Novic« v letu 1845Zgodovinski časopis1970