/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino
Z vzgojo do največje možne sreče ljudstva: nekaj poudarkov iz zgodovine "razsvetljevanja ljudstva" na Slovenskem v 18. in v prvi polovici 19. stoeltja
Avtor(ji):Andrej Studen
Soavtor(ji):Zdenko Čepič (odg. ur.), Damijan Guštin (gl. ur.), Borut Praper (prev.), Bojana Samarin (lekt.)
Leto:2014
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Slovenija, Slovenci, razsvetljenstvo, vzgoja, kmetijstvo, Slovenia, Slovenes, enlightenment, education, agriculture
Avtorske pravice:
To delo avtorja Andrej Studen je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:prispevki_2014-1.pdf
Velikost:28.56MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file22601
Opis
Neomajna vera v vzgojljivost, v potrebo po vzgoji ljudi je bila v središču emancipacijskih predstav razsvetljenstva 18. stoletja. Svoje ideje so razumniki 18. stoletja zato želeli razširiti med kar najširši krog ljudi. V okviru široke kampanje navajanja prebivalstva na delo, pridnost in umno gospodarstvo se je vedno večja pozornost posvečala vzgoji ljudstva. Razsvetljensko usmerjene izobražence iz vrst plemstva, uradništva, duhovščine in premožnega meščanstva, ki so bili prepričani, da je mogoče z izobrazbo in vzgojo človeka osvoboditi spon nevednosti in vzpostaviti umnejši družbeni red, ki bo vsem ljudem zagotavljal možnosti za dosego »največje možne sreče«, srečamo tudi na Slovenskem. Središče novega duha je v 70. letih 18. stoletja postala Ljubljana. V študiji primerov avtor obravnava nekatere vidnejše razsvetljence 18. stoletja (Campe, Becker, Franklin), opozori na vzgojno-poučen pomen njihovih del in problematizira recepcijo in prevode njihovih del na Slovenskem. Benjamin Franklin naj bi poleg drugih vzorov vplival tudi na izdajanje Velike pratike (1795–97), h kateremu je Valentina Vodnika spodbudil eden najvidnejših takratnih intelektualcev Žiga Zois. Resno oviro pri razširjanju podukov v domačem jeziku je seveda predstavljala takratna izredno nizka pismenost. Pomembni posredniki med tiskano besedo in ljudstvom so bili zlasti duhovniki.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/37302
- naslov
- Z vzgojo do največje možne sreče ljudstva: nekaj poudarkov iz zgodovine "razsvetljevanja ljudstva" na Slovenskem v 18. in v prvi polovici 19. stoeltja
- Educating the People to Ensure Their Greatest Possible Happiness: a few emphases from the history of »enlightening the people« in Slovenia in the 18th and the first half of the 19th century
- ustvarjalec
- Andrej Studen
- soavtor
- Zdenko Čepič (odg. ur.)
- Damijan Guštin (gl. ur.)
- Borut Praper (prev.)
- Bojana Samarin (lekt.)
- predmet
- Slovenija
- Slovenci
- razsvetljenstvo
- vzgoja
- kmetijstvo
- Slovenia
- Slovenes
- enlightenment
- education
- agriculture
- opis
- Neomajna vera v vzgojljivost, v potrebo po vzgoji ljudi je bila v središču emancipacijskih predstav razsvetljenstva 18. stoletja. Svoje ideje so razumniki 18. stoletja zato želeli razširiti med kar najširši krog ljudi. V okviru široke kampanje navajanja prebivalstva na delo, pridnost in umno gospodarstvo se je vedno večja pozornost posvečala vzgoji ljudstva. Razsvetljensko usmerjene izobražence iz vrst plemstva, uradništva, duhovščine in premožnega meščanstva, ki so bili prepričani, da je mogoče z izobrazbo in vzgojo človeka osvoboditi spon nevednosti in vzpostaviti umnejši družbeni red, ki bo vsem ljudem zagotavljal možnosti za dosego »največje možne sreče«, srečamo tudi na Slovenskem. Središče novega duha je v 70. letih 18. stoletja postala Ljubljana. V študiji primerov avtor obravnava nekatere vidnejše razsvetljence 18. stoletja (Campe, Becker, Franklin), opozori na vzgojno-poučen pomen njihovih del in problematizira recepcijo in prevode njihovih del na Slovenskem. Benjamin Franklin naj bi poleg drugih vzorov vplival tudi na izdajanje Velike pratike (1795–97), h kateremu je Valentina Vodnika spodbudil eden najvidnejših takratnih intelektualcev Žiga Zois. Resno oviro pri razširjanju podukov v domačem jeziku je seveda predstavljala takratna izredno nizka pismenost. Pomembni posredniki med tiskano besedo in ljudstvom so bili zlasti duhovniki.
- The unshakeable faith in educability and the need to educate people was in the centre of the emancipation concepts of the 18th‑century enlightenment. Therefore the 18th‑century intellectuals wanted to spread their ideas among the widest possible circle of people. In the context of their widespread campaign of accustoming the population to work, diligence and prudent economy, increasing amounts of attention were paid to the education of the people. Also in Slovenia we encounter enlightenment‑oriented intellectuals from the ranks of nobility, bureaucracy, clergy and wealthy bourgeoisie, who were convinced that through education and schooling the people could be liberated from the chains of ignorance and that a more rational social order could be established, allowing everybody to achieve the »greatest possible happiness«. In the 1770s Ljubljana became the centre of the new spirit. In his case study the author of the article focuses on some of the more prominent members of the 18th‑century enlightenment (Campe, Becker, Franklin), underlines the educational and pedagogical importance of their works, and explores the reception and translations of their works in Slovenia. Besides being an inspiration in other areas, Benjamin Franklin supposedly also influenced the publication of Velika pratika (1795–97), which Valentin Vodnik was encouraged to work on by one of the most notable intellectuals at the time, Žiga Zois. Of course, the exceedingly low literacy rate at the time presented a serious obstacle to the dissemination of information in the Slovenian language. Therefore priests were especially important as intermediaries between the printed word and the people.
- založnik
- Inštitut za novejšo zgodovino
- datum
- 2014
- 01. 01. 2014
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd