Četrt stoletja Republike Slovenije je za mnoge relativen pojem. Nekaterim se obletnica ne zdi nič posebnega, drugi je zaradi številnih zavoženih poti v tem času sploh ne bi slavili, tretji bi spomin na 25 let od nastanka države počastili posebej skrbno. Ravno tako relativna je za zgodovinarje in slovensko zgodovinopisje, po eni strani leto 2016 ne predstavlja nikakršnega posebnega mejnika v zgodovini, po drugi pa 25 let obstoja RS gotovo pomeni vzpodbudo za aktivnejši raziskovalni spopad s tem obdobjem.

Toda če se zanj danes odločimo, brž ugotovimo, da je čas, ki je minil, dogodkovno in problemsko nadvse poln in kliče po sistematični analizi, hkrati pa je še živ in prisoten. Dilem, povezanih z izzivom raziskovanja in prezentiranja zgodovine Republike Slovenije, tako zagotovo ne manjka.

Raziskovalce (in javnost) vznemirjajo številna vprašanja in možnosti:

• Vprašanje arhivskega in drugega dokumentarnega gradiva, ki je (ali ni) na voljo raziskovalcem.
• Metodološka vprašanja, ki zadevajo problematiko distance, različnihvirov (njihove količine, dostopnosti, urejenosti, verodostojnosti…).
• Vprašanja o možnostih predstavitve obdobja (muzealske, internetne…).
• Možnost (in nujnost) pritegnitve ocen in študij drugih ved, ki so se ukvarjale s sočasnostjo (zlasti politologija, sociologija, ekonomija …).

Vsled vsega omenjenega smo se na Inštitutu za novejšo zgodovino odločili organizirati posvet, na katerem bomo detektirali in pobliže opredelili problematiko raziskovanja samostojne Slovenije. Temeljni cilj posveta bo usmerjen v vzpostavitev metodološko, znanstveno in problemsko ustrezne in koherentne osnove za nadaljnje raziskave.

Program konference je dostopen s klikom na to povezavo.