Izseljenstvo je pojav, ki z odhodom ljudi v tujino sproži številne emocionalne reakcije, povezane z zapustitvijo družine, naroda ali države. Odnos ‘domovine’ in ‘tujine’je eno od področij, kjer se oblikujejo tako mitske kot stereotipne »podobe v glavah ljudi« (W. Lippman). Avtor prispevka poudarja nekatere poglede slovenske javnosti na tujino z vidika izseljevanja in podobe novega okolja, v 19. in 20. stoletju (vzorčni pristop). Ugotavlja, da so v glavnem odklonilni, negativni in celo zgroženi v duhu misli, da je izseljevanje »rakrana na telesu našega naroda«, kar se je potencirano poudarjalo v času množičnega izseljevanja (Združene države Amerike) in v tridesetih letih 20. stoletja.