Pri razširjanju stereotipov je posebna vloga pripadla satiričnim listom oziroma karikaturi, ki je zaradi zmožnosti vizualizacije v podzavest vtisnjenih stereotipov postala nepogrešljiva v propagandnem in političnem boju. Prispevek obravnava dvoje stereotipnih motivnih vzorcev, ki sta v slovenski časopisni karikaturi relativno pogosta: prikaze Slovencev (najpogostejši slovenski avtostereotip v karikaturi je »Kranjski Janez« v narodni noši, kmalu se mu pridruži sorodna ženska figura), Nemcev oziroma nemškutarjev (razpoznavni znamenji sta frak in cilinder) in predstavnikov drugih narodov in prikaze izkoriščanja Slovencev (do prve svetovne vojne karikature opozarjajo na nemško, po vojni pa na srbsko izkoriščanje Slovencev). V »tuji« karikaturi se Slovenci in slovenski politični dogodki konec 19. in na začetku 20. stoletja pojavljajo le izjemoma. Ker so avstrijski Nemci slabo poznali Slovence, se v dunajskih satiričnih listih ni izoblikovala stereotipna predstavitev Slovenca.