Judje so v preteklosti srednjeveške Evrope odigrali izjemno pomembno vlogo na gospodarskem in kulturnem področju. Na današnjem slovenskem ozemlju so se v 12. in 13. stoletju naselili v koroških in štajerskih mestih in v njih razvili živahno gospodarsko dejavnost. Po srednjeveških izgonih iz Koroške, Štajerske in Kranjske med leti 1496 - 1515 je bila njihova prisotnost vse do 18. stoletja izjemno skromna. Od 18. stoletja dalje jih v večjem številu najdemo v Prekmurju, kjer jih je bilo največ na prelomu 19. in 20. stoletja. V holokavstu druge svetovne vojne je bila prekmurska vplivna in organizacijsko trdna judovska skupnost skoraj povsem uničena. Ostali so le ostanki njenih ostankov, ki so bili postopoma potisnjeni na rob socialnega in zgodovinskega spomina in iz njega počasi celo povsem izbrisani. Do izraza je prišla kriptična prisotnost Judov v Sloveniji, ki jo je spremljal tudi svojevrstni »antisemitizem brez Judov«. Poglavitni stereotip, s katerim smo soočeni tudi v samostojni Sloveniji po letu 1991 je, da v Sloveniji Judov ni, oziroma je njihova prisotnost povsem obrobna.