logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Literatura

/

Monografije

Jezuiti kot kranjski izobraženci 18. stoletja


Soavtor(ji):Mitja Ferenc (ur.), Branka Petkovšek (ur.), Nives Sulič Dular (prev.), Matjaž Klemenčič (prev.), Stanislav Južnič (prev.)
Leto:2006
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Zbirk(e):Zbirka Zgodovinskega časopisa ; 32
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Stanislav Južnič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:mitsko_in_stereotipno_na_zgodovino.pdf
Velikost:140.31MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Jezuiti so v Ljubljani predavali na višjih filozofskih študijih od leta 1704 do leta 1773, kot raz-jezuiti pa so obdržali predavanja matematike in fizike še do leta 1802 oziroma 1803. Tako je bilo 18. stoletje v veliki meri doba jezuitskih eksaktnih znanosti na Kranjskem. Ljubljanski jezuiti Erbergi so leta 1751 tudi uradno razvili fizikalno-matematični kabinet z eksperimentalnimi napravami, oskrbeli odlično knjižnico in sami objavili številne odmevne knjige. Jezuiti so preko Gabrijela Grubeija poldrugo desetletje vodili večino gradbenih, vodovodnih in transportnih dejavnosti v deželi in zunaj njenih meja. Kljub temu so v slovenskem zgodovinopisju do nedavnega prevladovala mnenja o nizki ravni jezuitskega pouka v Ljubljani. Zakaj? Večina ljubljanskih jezuitov je bila domačega, predvsem plemenitega rodu iz družin Erbergov, Tauffererjev, Valvasorjev, Turjačanov in drugih. Kljub temu se jih še danes pogosto drži netočen pridevek prišlekov, torej tujcev v lastni domovini. V prispevku bomo skušali pojasniti vir tega stereotipa s prepričljivimi dokazi o njegovi napačnosti. Ob tem postavljamo zapleteno politično vprašanje: Ali ni bila jezuitska visoka šola resničen začetek ljubljanske univerze (kot je bila podobna šola v Zagrebu)? V prispevku prvič objavljamo posnetek zapisa o krstu Gabrijela Gruberja. Dokument odkriva očetovo ime, ki doslej ni bilo znano. Ob njem je ime matere, ki je bilo že večkrat objavljeno, vendar z določenimi dvomi. Raziskovanje prinaša nov kamenček v mozaiku iskanja porekla našega velikega jezuita, ki je moral tako dolgo čakati na svojega življenjepisca.
Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/35276
    • naslov
      • Jezuiti kot kranjski izobraženci 18. stoletja
      • Jesuit as Carniolian Intellectuals of 18th Century
    • ustvarjalec
      • Stanislav Južnič
    • soavtor
      • Mitja Ferenc (ur.)
      • Branka Petkovšek (ur.)
      • Nives Sulič Dular (prev.)
      • Matjaž Klemenčič (prev.)
      • Stanislav Južnič (prev.)
    • predmet
      • Jezuiti
      • Ljubljana
      • zgodovina znanosti
      • 18. stoletje
      • Gabrijel Gruber
      • Jesuits
      • Ljubljana
      • History of Science
      • 18th century
      • Gabriel Gruber
    • opis
      • Jezuiti so v Ljubljani predavali na višjih filozofskih študijih od leta 1704 do leta 1773, kot raz-jezuiti pa so obdržali predavanja matematike in fizike še do leta 1802 oziroma 1803. Tako je bilo 18. stoletje v veliki meri doba jezuitskih eksaktnih znanosti na Kranjskem. Ljubljanski jezuiti Erbergi so leta 1751 tudi uradno razvili fizikalno-matematični kabinet z eksperimentalnimi napravami, oskrbeli odlično knjižnico in sami objavili številne odmevne knjige. Jezuiti so preko Gabrijela Grubeija poldrugo desetletje vodili večino gradbenih, vodovodnih in transportnih dejavnosti v deželi in zunaj njenih meja. Kljub temu so v slovenskem zgodovinopisju do nedavnega prevladovala mnenja o nizki ravni jezuitskega pouka v Ljubljani. Zakaj? Večina ljubljanskih jezuitov je bila domačega, predvsem plemenitega rodu iz družin Erbergov, Tauffererjev, Valvasorjev, Turjačanov in drugih. Kljub temu se jih še danes pogosto drži netočen pridevek prišlekov, torej tujcev v lastni domovini. V prispevku bomo skušali pojasniti vir tega stereotipa s prepričljivimi dokazi o njegovi napačnosti. Ob tem postavljamo zapleteno politično vprašanje: Ali ni bila jezuitska visoka šola resničen začetek ljubljanske univerze (kot je bila podobna šola v Zagrebu)? V prispevku prvič objavljamo posnetek zapisa o krstu Gabrijela Gruberja. Dokument odkriva očetovo ime, ki doslej ni bilo znano. Ob njem je ime matere, ki je bilo že večkrat objavljeno, vendar z določenimi dvomi. Raziskovanje prinaša nov kamenček v mozaiku iskanja porekla našega velikega jezuita, ki je moral tako dolgo čakati na svojega življenjepisca.
      • Jesuits of Ljubljana taught at higher studies between 1704 and 1773, and as ex-Jesuits kept their chairs for mathematics until 1802 and physics even a year later. Therefore 18th Century was in its large part an era of the Jesuit sciences in Carniola. Ljubljanian Jesuits Erbergs in 1751 even officially developed the Physic-mathem atical cabinet with new experimental devices, bought up an excellent new items for the library, and last but not least, themselves published several well received books. In the person of the Jesuit Gabrijel Gruber Jesuits leaded most of architectural, hydraulic and transport achievements at the country of Carniola and outside its borders. In spite of that at the older Slovenian historiography prevailed the opinion of the low level of the Jesuit high school of Ljubljana. Why? Most of Ljubljanian Jesuits were of the domestic mostly noble origin of the families Erberg, Taufferer, Valvasor, Auersperg, and others. In contrast to that well established fact they were until recently stili forced to bear the wrong characteristic of new comers that is foreigners in their own homeland. In this report w e will try to put at the limelight the source of that stereotype with the evident proof of its old fashion and even wrongness. By gathering enough information about our past, we want to pose a difficult politicai question: were not the Jesuit higher studies the true beginning of the Ljubljanian university as it happened, for example, in Zagreb? For the first time in historiography the Gruber’s Vienna baptismal certificate is published. It shows previously unknown Gabriel father’s name. It also clears some doubts about Gabriel’s mother Josepha. The research is a small stone at the mosaic o f the genealogy of our greatest Jesuit. With that little innovation we pay respect to Gruber eminence. Why did he have to wait so long for his biographer?
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • zbirka
      • Zbirka Zgodovinskega časopisa ; 32
    • datum
      • 2006
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd