8. julija 1990 je v bližini grobišča pod Krenom v Kočevskem Rogu potekala spravna slovesnost. Vsa leta zatem je vsako prvo soboto v mesecu juniju pripravljena komemoracija v spomin na več tisoč pobitih slovenskih domobrancev, ki naj bi ležali prav tam, v breznu pod Krenom. V bližini brezna so družine sorodnikov nato samoiniciativno postavljale manjša znamenja misleč, da je to mesto, kjer leže posmrtni ostanki njihovih svojcev. Slovenska vlada je že leta 1995 sprejela odločitev, da bo pod Krenom zgradila spomenik, spominsko kapelo. Ker pa se je zaradi nesprejemljivih natečajnih odločitev z izgradnjo odlašalo, sta bila na koncu zgrajena kar dva. Prvega je leta 2000 postavila vlada dr. Bajuka, drugega pa so vladni predstavniki »predali v namen« junija 2004. Poleg obeležitve pod Krenom pa je država namenila velika sredstva drugemu osrednjemu spomeniku pobitim domobrancev, Spominskemu parku Teharje. Tako Kren kot Teharje naj bi simbolizirala mesti, kjer je bilo pobitih največ Slovencev. Takšna stališča so povzeli tudi mediji in velik del javnosti. Dejstvo pa je, da ne eden ne drug spomenik, ne stojita na mestih, pod katerimi so tudi dejansko množična grobišča pobitih Slovencev. Medtem, ko se pod Krenom spomeniki postavljajo iz leta v leto, pa pod Macesnovo gorico, ki je kot kaže največje znano množično grobišče Slovencev v Kočevskem Rogu, sameva.