Opisujemo Ungnadovo prelevitev iz vojskovodje v tiskarja, ki je gradil most med Tübingenslcimi učenjaki in njihovimi notranjeavstrijskimi gostitelji. Württenberski vojvoda in njegov svetovalec Ungnad sta pripravila pot, po kateri je Nikodem Frischlin prišel v Ljubljano, Hieronymus Megiser v Celovec, Johannes Kepler pa v Gradec. Ungnad in Frischlin nista zaupala tedaj priljubljenim astrološkim napovedim, Frischlin paje proti njim spisal celo knjigo. Dokazujemo da seje Frischlin s tem zameril svojemu učencu Maestlinu in Maestlinovemu dijaku Keplerju. Piko na i je postavil Frischlinov sprejem katoliške gregorijanske koledarske reforme v Ljubljani. Za nameček seje v Ljubljani prelevil iz mladostnega kopemikanca v dvomljivca, saj je med vsemi sodobniki najbolj prepričljivo podvomil v možnost, da bi astronomske meritve lahko verodostojno odločale o pravilnem sistemu sveta.