V članku obravnava avtorica stanje kulturne dejavnosti v Kočevju kot lokalnemu središču velikega območja na jugu Slovenije v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Poudarek je na prikazu zvrsti kulturne društvene dejavnosti v občini in njena razširjenost ter pomembnost v urbanem okolju. Kulturna amaterska dejavnost v občini je bila močno razmahnjena, vendar kljub temu še vedno okrnjena zaradi številnih težav in razmer. Treba je poudariti, da je Kočevska pokrajina, ki so jo zgodovinarji in mnogi strokovnjaki označili za »posebno« in jo v svojih delih obravnavali z obilico previdnosti. Pretekla zgodovina Kočevske se je namreč močno prepletala z zgodovino kočevskih Nemcev, ko je bila narodnostno zelo mešana pokrajina. To pa na razvoj in oblikovanje kulturnega prostora na tem območju po drugi svetovni vojni ni imela vpliva. Toliko manj v sedemdesetih letih 20. stoletja.