/
Serijske publikacije
/
Arhivi
Upravljanje arhivskega gradiva nekdanjih tajnih služb v Republiki Sloveniji
Avtor(ji):Tadej Cankar
Soavtor(ji):Jure Volčjak (odg. ur.), Barbara Žabota (teh. ur.), Eva Blumauer (lekt.), Alenka Hren (prev.), Wolfgang Zitta (prev.)
Leto:2013
Založnik(i):Arhivsko društvo Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Arhivi, 2013, št. 1
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:arhivsko gradivo tajnih služb, Uprava Službe državne varnosti, obveščevalna služba, tajna politična policija, tranzicija, lustracija, občutljivi osebni podatki, tajni podatki, archival records of the secret services, the State Security Administration, intelligence, secret political police, transition, lustration, sensitive personal data, classified data
Avtorske pravice:
To delo avtorja Tadej Cankar je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Datoteke (1)
Ime:arhivi_2013-1_internet.pdf
Velikost:5.89MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file17232
Opis
Slovenija se je pri upravljanju arhivskega gradiva nekdanje tajne politične policije srečala s številnimi izzivi, ki
so znani tudi drugim državam s podobno zgodovinsko izkušnjo ter arhivsko zapuščino. Pri reševanju teh izzivov
je deloma ubrala posebno pot: značilno je bilo, da ni ustanovila posebne arhivske inštitucije za hrambo ohranjenega
gradiva, pač pa je to nalogo zaupala osrednjemu državnemu arhivu. Prav tako hrambe in uporabe gradiva
ni regulirala s posebnimi zakoni. Posebnosti ureditve upravljanja arhivske zapuščine tajne službe slovenskega
enopartijskega režima so morda povezane z majhno količino ohranjenega gradiva, vsebino ohranjenega gradiva
in odsotnostjo lustracije. Ne glede na navidezno količinsko skromnost gradiva pa je tudi Slovenija pri upravljanju
gradiva morala odgovoriti na dve ključni vprašanji: ali vsebuje gradivo tajne službe nekdanjega režima varovane
podatke, pomembne za zagotavljanje interesov sedanje demokratične države, ter kako uravnotežiti interes javnosti
po široki dostopnosti arhivskega gradiva z interesom posameznikov po zaščiti podatkov iz sfere njihove zasebnosti.
Metapodatki (12)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/30273
- naslov
- Upravljanje arhivskega gradiva nekdanjih tajnih služb v Republiki Sloveniji
- Managing Archival Records of the Former Secret Services in the Republic of Slovenia
- Die Betreuung des Archivmaterials der ehemaligen Geheimdienste in der Republik Slowenien
- ustvarjalec
- Tadej Cankar
- soavtor
- Jure Volčjak (odg. ur.)
- Barbara Žabota (teh. ur.)
- Eva Blumauer (lekt.)
- Alenka Hren (prev.)
- Wolfgang Zitta (prev.)
- predmet
- arhivsko gradivo tajnih služb
- Uprava Službe državne varnosti
- obveščevalna služba
- tajna politična policija
- tranzicija
- lustracija
- občutljivi osebni podatki
- tajni podatki
- archival records of the secret services
- the State Security Administration
- intelligence
- secret political police
- transition
- lustration
- sensitive personal data
- classified data
- opis
- Slovenija se je pri upravljanju arhivskega gradiva nekdanje tajne politične policije srečala s številnimi izzivi, ki so znani tudi drugim državam s podobno zgodovinsko izkušnjo ter arhivsko zapuščino. Pri reševanju teh izzivov je deloma ubrala posebno pot: značilno je bilo, da ni ustanovila posebne arhivske inštitucije za hrambo ohranjenega gradiva, pač pa je to nalogo zaupala osrednjemu državnemu arhivu. Prav tako hrambe in uporabe gradiva ni regulirala s posebnimi zakoni. Posebnosti ureditve upravljanja arhivske zapuščine tajne službe slovenskega enopartijskega režima so morda povezane z majhno količino ohranjenega gradiva, vsebino ohranjenega gradiva in odsotnostjo lustracije. Ne glede na navidezno količinsko skromnost gradiva pa je tudi Slovenija pri upravljanju gradiva morala odgovoriti na dve ključni vprašanji: ali vsebuje gradivo tajne službe nekdanjega režima varovane podatke, pomembne za zagotavljanje interesov sedanje demokratične države, ter kako uravnotežiti interes javnosti po široki dostopnosti arhivskega gradiva z interesom posameznikov po zaščiti podatkov iz sfere njihove zasebnosti.
- When managing the records of the former secret political police, Slovenia encountered many challenges known to other countries with a similar historical experience and archival legacy. While meeting these challenges, Slovenia partly adopted a special plan which did not anticipate the establishment of a special archival institution for the storage of the preserved material. Instead, this task was entrusted to the Slovenian central state archives. Also, the storage and use of the material were not regulated by particular acts. The particularities of the management of the archival legacy of the secret service of the Slovenian one-party regime might have been related to the small quantity and the content of the records and to the absence of lustration. Regardless of the seemingly modest quantity of material, Slovenia had to respond to two key questions when managing it: 1) Does the material include protected information which is important for the assurance of the interests of the current democratic state, and 2) How can a balance be found between the public interest in broad access to the material and individuals’ interest in protecting their privacy?
- Die Republik Slowenien ging bei der Betreuung des Archivmaterials der Geheimdienste des slowenischen Einparteienregimes und den Möglichkeiten, die diese auf dem Gebiet der Konfrontation mit der Vergangenheit bietet, auf eine Weise vor, die von den vorherrschenden Lösungen in anderen mitteleuropäischen Staaten etwas abweicht. Die Ausgestaltung der Sonderlösungen wurde vermutlich teilweise von der relativ geringen Menge der erhaltenen Archivalien, von deren Struktur und der Spezifik des slowenischen Übergangs vom Einparteienregime zum demokratischen politischen System beeinflusst. Slowenien rief im Unterschied zu Deutschland, Polen, Tschechien, Slowakei, Ungarn, Rumänien und Bulgarien keine eigene archivische Institution ins Leben, die neben der Aufbewahrung und Betreuung des Archivmaterials auch für andere Aspekte der Konfrontation (Forschung, Bildung, Publizierung) der slowenischen Gesellschaft mit ihrer jüngeren Geschichte sorgen würde. Slowenien vertraute das erhaltene Archivgut – ähnlich wie die baltischen Staaten – dem zentralen öffentlichen Archiv an, d. h. dem Archiv der Republik Slowenien. Gleichfalls wurden in Slowenien zur genauen Regelung der einzelnen Fragen keine speziellen Gesetze und Rechtsverordnungen erlassen, wie dies in einigen anderen Staaten der Fall war. Die konkreten Bestimmungen sind in der allgemeinen Archivgesetzgebung enthalten und dabei relativ kurz gefasst und deshalb vor allem auf dem Gebiet der Zugänglichkeit und Verwendung teilweise unklar bzw. ungenau. Eine slowenische Besonderheit stellt auch die Tatsache dar, dass sich unter dem erhaltenen Archivmaterial des ehemaligen Geheimdienstes bzw. der Staatspolizei keine Dokumente befinden, die aufgrund des Schutzes der gegenwärtigen Interessen des slowenischen Staates nicht zugänglich wären (sog. Geheimdokumente). Eine solche Möglichkeit schließt das slowenische Gesetz, das von den Staatsbürgern auf einer Volksbefragung bestätigt wurde, ausdrücklich aus. Trotzdem führte der Gesetzgeber ein System ein, das ungeachtet einiger Unterschiede in den allgemeinen Merkmalen mit den Lösungen anderer Staaten vergleichbar ist. Dies gilt vor allem für die Zugangsbeschränkungen des Archivmaterials mit einigen sensiblen Personalien und für die Regelung des Sonderzugangs zu sonst nicht zugänglichen Archivalien im Falle eines rechtlichen Interesses oder eines wissenschaftlichen bzw. publizistischen Zwecks der Verwendung des Archivmaterials.
- založnik
- Arhivsko društvo Slovenije
- datum
- 2013
- tip
- besedilo
- jezik
- Slovenščina
- jeDelOd
- pravice
- licenca: ccByNcNd