Dr. Andrej Pančur, zgodovinar mlajše srednje generacije, nas je prijetno presenetil z novo monografsko študijo o slovenski judovski skupnosti pred drugo svetovno vojno in med njo. Ali, kot pravi avtor, na pragu holokavsta, v katerem je bila tako kot mnoge druge judovske skupnosti v okupirani Evropi dodobra uničena. Še več, bila je tako zdesetkana, da si po tragediji holokavsta vse do danes še ni opomogla in predstavlja eno najmanjših judovskih skupnosti na stari celini. Avtor, ki ga sicer poznamo kot enega plodovitejših piscev na temo judovske problematike na Slovenskem in kot odličnega poznavalca statistike o gibanju judovskega prebivalstva v novejših zgodovinskih obdobjih, se je dela lotil analitično, sistematično in pregledno. Tako lahko zapišemo, da je njegova knjiga ena od najbolj celovitih prikazov judovske problematike pri nas in zato izvrstno izhodišče za vse podobne študije v prihodnje. Seveda ni edino tovrstno delo, je pa dobro podprto z verodostojno dokumentacijo in izjemno bogatimi statističnimi podatki pred drugo svetovno vojno, ki mu kljub suhoparnosti dajejo dodano vrednost.