Fotografinja sestra usmiljenka Hermina (Justina) Pacek je svojstven in edinstven primer v slovenskem in širšem prostoru. Vzrokov je več: v petdesetih letih prejšnjega stoletja se je v Sloveniji in Jugoslaviji le malo katera fotografinja samostojno ukvarjala s fotografsko dejavnostjo, saj je bil to predvsem »moški« poklic; da pa se je s fotografijo ukvarjala sestra usmiljenka pa je toliko bolj nenavadno. Fotografska produkcija sestre Hermine ne glede na specifične okoliščine kaže na presenetljivo raznovrstno sporočilnost delovanja znotraj sestrske skupnosti v Beogradu in na terenu. Fotografije tematsko segajo na različna fotografska področja: dokumentarno zgodovinsko, medicinsko, socialno (npr. stari, bolni in pomoči potrebnih ljudi v odmaknjenih vaseh) in etnološko (npr. v Letnici na severu Kosova).