Avtor prikazuje zunanjepolitično doktrino kraljevine SHS v dvajsetih letih, še posebej do Italije,
po kateri je kraljevina SHS v letih 1920-1930 odločno branila rapalsko pogodbo in skušala preprečiti
italijansko prodiranje na Balkan, po drugi strani pa dajala Italiji nove in nove koncesije
ter prepuščala njihovi usodi jugoslovansko manjšino.