logo
POPISI

/

Literatura

/

Monografije

Nacionalne in gospodarske prvine slovenskega zadružništva


Soavtor(ji):Dušan Nećak (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Zbirk(e):Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Žarko Lazarević je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Stiplovskov_zbornik.pdf
Velikost:127.21MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Zadružno gibanje je imelo zaradi historičnega položaja Slovencev znotraj Habsburške monarhije, kjer so bili na obrobju kulturnega, političnega in gospodarskega napredka, nekaj dodatnih lastnosti. Iz tega sledeča podrejenost je določala tudi razvojne poteze zadružništva. Opazna je namreč je velika pomembnost nacionalnega vprašanja kot motivacijskega spodbujevalca. Že od samih začetkov razvoja zadružništva pri Slovencih je bil nacionalni moment neločljivo vraščen v same ekonomske temelje razlogov, ki so spodbudili razmah zadružnega gibanja. Nacionalni atribut je spremljal zadružništvo vse do konca Habsburške monarhije. Z desetletji utrjevanja lastne kulturne, politične in gospodarske emancipacije, je nacionalni poudarek stopal v ozadje. Opustitev nacionalnega predznaka, kot zelo pomembnega gibala, je bila mogoča šele po letu 1918, ko so Slovenci prestopili v jugoslovansko državo. Takrat je germanizacijski pritisk popustil, Nemci so postali manjšina. Kakor je v tem emancipacijskem procesu nacionalni naboj počasi izgubljal na aktualnosti, pa je v ospredje vedno bolj stopal ideološki moment, ki v obdobju pospešene nacionalne emancipacije ni imel priložnosti priti do izraza.
Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/26767
    • naslov
      • Nacionalne in gospodarske prvine slovenskega zadružništva
    • avtor
      • Žarko Lazarević
    • soavtor
      • Dušan Nećak (ur.)
    • predmet
      • gospodarska zgodovina
      • economic history
    • opis
      • Zadružno gibanje je imelo zaradi historičnega položaja Slovencev znotraj Habsburške monarhije, kjer so bili na obrobju kulturnega, političnega in gospodarskega napredka, nekaj dodatnih lastnosti. Iz tega sledeča podrejenost je določala tudi razvojne poteze zadružništva. Opazna je namreč je velika pomembnost nacionalnega vprašanja kot motivacijskega spodbujevalca. Že od samih začetkov razvoja zadružništva pri Slovencih je bil nacionalni moment neločljivo vraščen v same ekonomske temelje razlogov, ki so spodbudili razmah zadružnega gibanja. Nacionalni atribut je spremljal zadružništvo vse do konca Habsburške monarhije. Z desetletji utrjevanja lastne kulturne, politične in gospodarske emancipacije, je nacionalni poudarek stopal v ozadje. Opustitev nacionalnega predznaka, kot zelo pomembnega gibala, je bila mogoča šele po letu 1918, ko so Slovenci prestopili v jugoslovansko državo. Takrat je germanizacijski pritisk popustil, Nemci so postali manjšina. Kakor je v tem emancipacijskem procesu nacionalni naboj počasi izgubljal na aktualnosti, pa je v ospredje vedno bolj stopal ideološki moment, ki v obdobju pospešene nacionalne emancipacije ni imel priložnosti priti do izraza.
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani
    • zbirka
      • Historia : znanstvena zbirka Oddelka za zgodovino Filozofska fakultete v Ljubljani ; 10
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekLazarević, ŽarkoMaribor v slovenskem prostoru (skica dolgoročnih gospodarskih razmerij)Ljubljana, MariborInštitut za novejšo zgodovino, Muzej narodne osvoboditve2010
    2.01 Znanstvena monografijaPerovšek, JurijNa poti v moderno : poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletjaLjubljanaINZ2005
    Seznam literature v delu (15)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    159Lazarević, ŽarkoZadružništvo v Sloveniji v dobi kapitalizma : Sistemi in organizacijeArhivi1994
    160Lazarević, ŽarkoAristokrati in demokrati med zadružniki?Melikov zbornikLjubljanaZaložba ZRC, ZRC SAZU1999
    161Lapajne, IvanNaša gospodarska neodvisnostSlovenska zadruga
    161Schauer, DolfePrva doba našega zadružništvaLjubljanasamozaložba1945
    161Perovšek, JurijSchulze-Delitzscheva zadružnogospodarska doktrina kot liberalni odgovor na socialno vprašanje v 19. stoletjuPrispevki za novejšo zgodovino1997
    162Lazarević, ŽarkoRazvoj institucij finančnega posredništva v Celju do konca prve svetovne vojneIz zgodovine Celja 1848-1918CeljeMuzej novejše zgodovine1998
    163Premrou, SvetoslavŠe nekaj besed o Mihaelu Vošnjaku in njegovem zadružništvuNarodni gospodar1907
    163Štubler, MilošZadružništvo, I. delLjubljanaKmetijska matica1931
    163Vičič, MilanZadružništvo : I. knjiga: Smeri, zgodovina in sistemiBeograd1937
    164Lukan, WalterThe Second Phase of Slovene Cooperativism (1894-1918)Slovene Studies : Journal of the Society for Slovene Studies1989
    165Radić, AntunHrvatski seljački pokret braće Radića : Knjiga I: Seljački pokretBeogradAntun Radić1940
    166Juzbašić, DževadPolitika i privreda u Bosni i Hercegovini pod Austrougarskom upravomSarajevoAkademija nauka i umjetnosti Bosne i Hercegovine2002
    167Lorenz, TorstenGenossenschaften im NationalitätenkampfWirtschaftsnationalismus als Entwicklungsstrategie ostmitteleuropäischer ElitenPraha, BerlinAleš Skřivan ml., Berliner Wissenschafts-Verlag2004
    168Hroch, MiroslavSocial preconditions of national revival in EuropeCambridgeCambridge University Press1985
    168Lorenz, TorstenCooperatives as a basic instrument of Economic nationalism : referatEconomic Nationalism in East Central Europe, European-University Viadrina : mednarodna konferencaFrankfurt/Oder2017