logo
ŽRTVE I.SVŽRTVE II.SVPOPISIZIC

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Arhitekturnozgodovinska problematika srednjeveških plemiških dvorov na območju Litije, Šmartna in Gabrovke

Avtor(ji):Igor Sapač
Soavtor(ji):Miha Preinfalk (odg. ur.), Manca Gašperšič (prev.)
Leto:2011
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2011, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Litija, Šmartno pri Litiji, Gabrovka, Bogenšperk, Selo, Črni Potok, Grmače, Slatna, Pogonik, Knežija, Knežji pot, Ponoviče, Boltija, Turn pri Gabrovki, Cerkno, Gabrje, Hotič, Grbin, gradovi, dvori, dvorci, arhitekturni razvoj, romanika, gotika, Litija, Šmartno pri Litiji, Gabrovka, Bogenšperk, Selo, Črni Potok, Grmače, Slatna, Pogonik, Knežija, Knežji pot, Ponoviče, Boltija, Turn pri Gabrovki, Cerkno, Gabrje, Hotič, Grbin, castles, courts, mansions, architectural development, Romanesque period, Gothic period
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Igor Sapač je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika-2011_3.pdf
Velikost:110.65MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file13861
Odpri
Prenesi
Opis
Na območju Litije, Šmartna in Gabrovke je v visokem in poznem srednjem veku poleg redkih utrjenih ministerialskih gradov stalo zlasti veliko neutrjenih plemiških dvorov. Dvori so tako kot gradovi opravljali funkcije plemiških rezidenc in središč zemljiških posesti, a drugače od njih niso imeli utrdbenih sestavin in niso presegali višine dveh nadstropij. Raziskave kažejo, da so imeli plemiški dvori na obravnavanem območju enako kot v drugih delih Slovenije večinoma obliko dvonadstropnih stolpastih dvoceličnih stavb. V novem veku so vse na obravnavanem območju identificirane stavbe srednjeveških dvorov vključili v zasnove renesančnih dvorcev iz 16. in 17. stoletja. Zato je treba za opredelitev arhitekturnih značilnosti srednjeveških dvorov natančno analizirati stavbni razvoj dvorcev, v katere so jih pozneje vključili. Na obravnavanem območju je ta naloga dokaj težavna, saj so mnoge stavbe v 20. stoletju propadle in jih je mogoče analizirali le še na podlagi skromnih materialnih ostankov in pisnih ter slikovnih virov.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/24865
    • naslov
      • Arhitekturnozgodovinska problematika srednjeveških plemiških dvorov na območju Litije, Šmartna in Gabrovke
      • The problem of the architectural history of medieval noble courts in the area of Litija, Šmartno and Gabrovka
    • ustvarjalec
      • Igor Sapač
    • soavtor
      • Miha Preinfalk (odg. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
    • predmet
      • Litija
      • Šmartno pri Litiji
      • Gabrovka
      • Bogenšperk
      • Selo
      • Črni Potok
      • Grmače
      • Slatna
      • Pogonik
      • Knežija
      • Knežji pot
      • Ponoviče
      • Boltija
      • Turn pri Gabrovki
      • Cerkno
      • Gabrje
      • Hotič
      • Grbin
      • gradovi
      • dvori
      • dvorci
      • arhitekturni razvoj
      • romanika
      • gotika
      • Litija
      • Šmartno pri Litiji
      • Gabrovka
      • Bogenšperk
      • Selo
      • Črni Potok
      • Grmače
      • Slatna
      • Pogonik
      • Knežija
      • Knežji pot
      • Ponoviče
      • Boltija
      • Turn pri Gabrovki
      • Cerkno
      • Gabrje
      • Hotič
      • Grbin
      • castles
      • courts
      • mansions
      • architectural development
      • Romanesque period
      • Gothic period
    • opis
      • Na območju Litije, Šmartna in Gabrovke je v visokem in poznem srednjem veku poleg redkih utrjenih ministerialskih gradov stalo zlasti veliko neutrjenih plemiških dvorov. Dvori so tako kot gradovi opravljali funkcije plemiških rezidenc in središč zemljiških posesti, a drugače od njih niso imeli utrdbenih sestavin in niso presegali višine dveh nadstropij. Raziskave kažejo, da so imeli plemiški dvori na obravnavanem območju enako kot v drugih delih Slovenije večinoma obliko dvonadstropnih stolpastih dvoceličnih stavb. V novem veku so vse na obravnavanem območju identificirane stavbe srednjeveških dvorov vključili v zasnove renesančnih dvorcev iz 16. in 17. stoletja. Zato je treba za opredelitev arhitekturnih značilnosti srednjeveških dvorov natančno analizirati stavbni razvoj dvorcev, v katere so jih pozneje vključili. Na obravnavanem območju je ta naloga dokaj težavna, saj so mnoge stavbe v 20. stoletju propadle in jih je mogoče analizirali le še na podlagi skromnih materialnih ostankov in pisnih ter slikovnih virov.
      • Apart from a few fortified ministerial castles, there were a considerable number of unfortified noble courts in the area of Litija, Šmartno and Gabrovka during the Middle Ages. Just like castles, mansions served as noble residences and centres of estates, with the only difference that they did not have any fortification components and were not more than two-storey buildings. The research shows that most noble courts in the area under discussion, as well as in other parts of the territory of present-day Slovenia, took the shape of two-storey tower-like two-cell buildings. In the Modern Period all buildings of medieval courts identified in the area concerned were included in the designs of Renaissance mansions of the 16th and 17th century. Therefore, in order to determine the architectural features of medieval courts a careful analysis should be made of the architectural development of mansions into which they were later incorporated. In the case of the area under discussion, this task is relatively difficult, as many buildings were destroyed in the 20th century and can only be analysed on the basis of scarce material remnants as well as written and pictorial sources.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2011
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd