logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovina za vse

Stavka - edini izhod javorniških in jeseniških kovinarjev leta 1935

Avtor(ji):Alenka R. Ungar Dietinger
Soavtor(ji):Andrej Studen (ur.)
Leto:2005
Založnik(i):Zgodovinsko društvo, Celje
Vir(i):Zgodovina za vse, 2005, št. 2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:gospodarska kriza, Kraljevina Jugoslavija, kovinarji, gospodarstvo, industrija, stavka, economic history, economic crisis, Yugoslavia
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Alenka R. Ungar Dietinger je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:2005_2_Zgodovina-za-vse.pdf
Velikost:7.38MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file297
Odpri
Prenesi
Opis
Sredi tridesetih let dvajsetega stoletja se je vpliv svetovne gospodarske krize še vedno občutil v naši deželi. V času velike stavke javorniških in jeseniških kovinarjev je bila Kraljevina Jugoslavija gospodarsko in politično še precej nestabilna. V gospodarstvu je bila vodilna panoga še vedno kmetijstvo. Lastniki industrijskih podjetij, ki so bili večinoma tujci, so takratne razmere v industriji izboljševali s povečevanjem proizvodnje, odpustom številnih delavcev, zmanjševanjem delavskih mezd ter kršenjem še nekaterih drugih določil iz kolektivne pogodbe. Stavka kovinarjev leta 1935 je bila ena izmed mnogih, ki so odražale nezadovoljstvo delavskega razreda in boj za boljše delovne pogoje. Delavski zaupniki in strokovne organizacije so bili glavni organi, ki so na strani delavstva poskušali pridobili čim odvzetih pravic in izboljšati stanje prejšnje situacije, železarna na Jesenicah in Javomiku je predstavljala pomembno industrijsko središče v dvajsetem stoletju. Večina tamkajšnjih prebivalcev je bila iz sestavljena iz delavskega razreda, kar je še povečalo odmev takšnih stavk, saj je bila večina ljudi enake miselnosti. Uspeh stavke je bil odvisen od mnogih dejavnikov, še vedno pa v veliki meri od vodstva podjetja. Ne glede na njen rezultat, pa se je delavski razred s svojo borbenostjo zapisal kot pomemben dejavnik v zgodovini človeštva
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/2147
    • naslov
      • Stavka - edini izhod javorniških in jeseniških kovinarjev leta 1935
      • Strike - the only solution for the metal workers of Javornik and Jesenice in 1935
      • Streik - der einzige Ausweg für die Metallarbeiter von Jesenice und Javornik im Jahr 1935
    • avtor
      • Alenka R. Ungar Dietinger
    • soavtor
      • Andrej Studen (ur.)
    • predmet
      • gospodarska kriza
      • Kraljevina Jugoslavija
      • kovinarji
      • gospodarstvo
      • industrija
      • stavka
      • economic history
      • economic crisis
      • Yugoslavia
    • opis
      • The influence of the Great Depression could still be felt in Slovenia in the mid-1930s. In the time of the great strike of the metal workers of Javornik and Jesenice, the Kingdom of Yugoslavia was still economically and politically unstable The most important branch of the economy was still agriculture. The owners of the industrial enterprises, who were mainly foreigners, attempted to improve the conditions in the industry by increasing production, sacking numerous workers, decreasing workers' wages, and violating several other provisions of the collective agreement. The 1935 strike of the metal workers was only one of numerous strikes reflecting the malcontent of the working class and their struggle for better working conditions Trade union organizers and professional organisations were the most important bodies which made efforts to regain the workers' rights and improve the conditions that were prevalent before the strike. The ironworks in Jesenice and Javornik were an important industrial centre in the 20th century. The majority of the population there were workers, which created an even more resounding response to the call to strike, as the ma|only of people were like-minded. The success of the strike depended on many factors, and to a great extent also on the company leadership. Regardless of its outcome, it was nonetheless a moment in time in which, through sheer determination and the will to fight for its rights, the working class proved to be an important factor in the history of mankind.
      • Sredi tridesetih let dvajsetega stoletja se je vpliv svetovne gospodarske krize še vedno občutil v naši deželi. V času velike stavke javorniških in jeseniških kovinarjev je bila Kraljevina Jugoslavija gospodarsko in politično še precej nestabilna. V gospodarstvu je bila vodilna panoga še vedno kmetijstvo. Lastniki industrijskih podjetij, ki so bili večinoma tujci, so takratne razmere v industriji izboljševali s povečevanjem proizvodnje, odpustom številnih delavcev, zmanjševanjem delavskih mezd ter kršenjem še nekaterih drugih določil iz kolektivne pogodbe. Stavka kovinarjev leta 1935 je bila ena izmed mnogih, ki so odražale nezadovoljstvo delavskega razreda in boj za boljše delovne pogoje. Delavski zaupniki in strokovne organizacije so bili glavni organi, ki so na strani delavstva poskušali pridobili čim odvzetih pravic in izboljšati stanje prejšnje situacije, železarna na Jesenicah in Javomiku je predstavljala pomembno industrijsko središče v dvajsetem stoletju. Večina tamkajšnjih prebivalcev je bila iz sestavljena iz delavskega razreda, kar je še povečalo odmev takšnih stavk, saj je bila večina ljudi enake miselnosti. Uspeh stavke je bil odvisen od mnogih dejavnikov, še vedno pa v veliki meri od vodstva podjetja. Ne glede na njen rezultat, pa se je delavski razred s svojo borbenostjo zapisal kot pomemben dejavnik v zgodovini človeštva
      • Das Eisenhüttenwerk in Jesenice undJavornik war bereits seit dem Beginn des 20. Jahrhunderts gut entwickelt, da der damaliger Eigentümer, die Krainerische Industriegesellschaft, in den Jahren 1889/90 das neue Hüttenwerk sowie ein Stahlwerk errichtet hatte. In den dreißiger Jahren des 20. Jahrhunderts erreichten die Folgen der Weltwirtschaftskrise auch Slowenien. Daher versuchten die Eigentümer von Unternehmen, die zu einem Großteil Ausländer waren, die Umstände auszunützen und die Produktion in den Betrieben möglichst zu steigern. 1929 kam der Großindustrielle August Westen in die Krainerische Industriegesellschaft, kaufte die Aktien der Betriebe von Javornica und Sava und übernahm eine führende Stelle im Unternehmen. Die Industrie in diesem Gebiet bedeutete eine wirkliche Herausforderung, denn das damalige Königreich Jugoslawien war noch sehr agrarisch geprägt. Westen zog großen Nutzen aus dem Stahlmonopol in Jesenice. Mit der neuen Führung kamen auch technische Veränderungen, einschließlich dem Ausbau neuer Betriebe. Die Arbeitsleistung und die Rentabilität stiegen bald, denn mit den moderneren Maschinen konnten die Arbeiter besser und schneller arbeiten. Doch eine Folge davon war, dass der Bedarf an Arbeitskräften sank. Für das Unternehmen bedeutete dies größere Gewinne und bessere Wirtschaftsbedingungen. Seit dem Jahr 1930 erfolgten in schnellem Tempo technische, wirtschaftliche und belegschaftsmäßige Veränderungen. Gleichzeitig wuchs die Unzufriedenheit der Arbeiter. Daher versuchten sie mit Hilfe von Vertrauensleuten die Situation auf Basis eines Kollektivvertrags zu regeln. Doch der neue Kollektivvertrag bewirkte keine Verbesserung, die Zustände verschlechterten sich sogar. Die Verletzung der Kollektiwertragsbestimmungen und die Führung, die den Vertrauensleuten der Arbeiter zu wenig Gehör schenkte, waren die Hauptursachen für den Generalstreik. Nach Ausbruch des Streiks verteidigte jede Seite ihre Standpunkte. Das Unternehmen, die Krainerische Industriegesellschaft, bestritt kategorisch den Vorwurf, es habe den Arbeitern eigenmächtig die Löhne gekürzt. In den Zeitungen Slovenec [Slowene] und Delavska Politika [Arbeiterpolitik] wurden die Löhne der einzelnen Arbeiter detailliert angeführt. Die Arbeiter beharrten auf ihren Forderungen. Sie wollten nicht nur eine Erhöhung der Löhne erreichen, sondern auch Verbesserungen der Arbeitsordnung und des betrieblichen Gesundheitsschutzes, die Anerkennung der Vertrauensleute usw. Die Verhandlungen dauerten bis zum 20. Juli 1935, als die Mehrheit der vorgebrachten Arbeiterforderungen erfüllt wurde. Unter anderem wurde auch eine neue Arbeitsordnung festgelegt, die nach sechs Monaten in Kraft trat. Einige Fragen blieben aber offen. Die Fachorganisationen und die Vertrauensleute betonten gegenüber den Arbeitern, dass man im Falle eines neuen Streiks einheitlich auftreten muss, um Forderungen leichter durchzusetzen. Denn auch nach dem Sommer 1935 kam es zu Streiks in Jesenice und Javornik.
    • založnik
      • Zgodovinsko društvo
    • datum
      • 2005
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd