Velik del naših krajev je bil med letoma 1809 in 1813 v obdobju francoske okupacije vključen v Ilirske province. Šlo
je za posebno državno tvorbo, v kateri so upoštevali večino francoskih zakonov. Njihove institucije so bile vezane na
uredbe francoskih ministrstev. Glavno mesto je bila Ljubljana z glavnim guvernerjem, ki je bdel nad njihovo upravo in
pravosodjem, skrbel pa je tudi za vojaške zadeve Tvorba je bila sestavljena iz šestih civilnih in ene vojaške province, ki so
jim načelovali intendanti. Meje provinc so bile podobne starim deželnim mejam. Starih meja so se držali tudi pri nižjih
upravnih enotah, to je distriktih ali okrožjih. Gorenjska je pripadala ljubljanskemu distriktu. Dolenjska novomeškemu, Notranjska
pa postojnskemu distriktu. V začetku leta 1813 so ustanovili še eno okrožje s sedežem v Kranju. Okrožja so vodili
poddelegati Francozi so poznali še nižje upravne enote, to je občine (morije).
Ilirske province so v obdobju Napoleonovih vojnih pohodov delile usodo ostalih francoskih pokrajin - bile so vključene
v vojne napore in predstavljale potencial za oskrbo vojske. Avtor na primeru »rekrutacije« konj na Gorenjskem raziskuje
vpliv zahtev francoskih okupacijskih oblasti na življenje lokalnega prebivalstva.