Avtor v svoji razpravi predstavi razvoj hrvaške historigrafije v 19. stoletju. Pri tem najprej oriše njen razvoj in rojevanje
potrebe po poznavanju hrvaške zgodovine v prvi polovici 19. stoletja, nato pa se podrobneje posveti procesu oblikovanja hrvaške
historiografije v moderno znanstveno disciplino, ki se je začel po letu 1850. V razpravi ugotavlja, da se je le-ta razvijala
v skladu z razumevanji nemškega historizma, vendar ni proizvajala samo ozke politične historije, obrnjene k državi. V njej se
jasno razkrivajo prizadevanja po raziskovanju različnih področij družbenega življenja v preteklosti. Toda kljub vsemu je v 19.
stoletju imela značaj politične dogodkovne historije, kar je ostalo njeno glavno obeležje še globoko v 20. stoletje.