Rokopisna avtobiografija Josipa Mantuanija iz leta 1927 v Glasbeni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice v
Ljubljani je eden od najpomembnejših virov za raziskovanje življenja in dela tega pomembnega slovenskega muzikologa,
umetnostnega zgodovinarja in muzealca. Prepis avtobiografije je bil do sedaj objavljen samo v nemškem prevodu, besedilo pa
je enako pomembno za muzikologijo, umetnostno zgodovino, zgodovino muzeologije pri nas (posebno Narodnega muzeja
Slovenije), kot tudi za kulturno zgodovino, saj je bil Mantuani v svojem času med najvidnejšimi intelektualci pri nas. Kljub
nedvoumni dragocenosti tega besedila, ki je najverjetneje nastalo kot podlaga za članek Janka Barleta iz leta 1928 o
Mantuaniju, pa je kar nekaj podatkov in predstavitev potrebno obravnavati z nekaj previdnosti.